Naslov: Via Cormons 6, Frazione Corona, Mariano del Friuli
Splet: www.trattoriaalpiave.it
Telefon: 0039 0481 690 03
Odprto: od 12.30 do 15. ure in od 19.30 do 22. ure; zaprto ob torkih
Ta gostilna sredi mesteca Corona, ki leži v okrožju Mariano del Friuli, velja za eno izmed najboljših tradicionalnih gostiln okrožja. Imeti takšno slavo sredi središča dobre kulinarike ni kar tako. Če pa dodamo še dejstvo, da je to zgodba dveh kulinaričnih generacij, od katerih so (razen otrok) prav vsi vpeti v gostinsko delo, pa tudi ni kar tako. Gostilno sta v začetku devetdesetih let ustanovila Anna in Mariano Conti in si hitro priborila zunajserijsko slavo. Potem je prvi za štedilnik stopil mlajši sin Patrizio, čez nekaj let pa se mu je pridružil starejši brat Stefano. V kuhinji imajo dela določena. Mama Anna je mojstrica izdelav domačin testenin, ki jih valja in kuha vsak dan, Patrizio je mojster omak in mesa, medtem ko je Stefano zadolžen za ribe, zelenjavo in sladice, njuni ženi pa strežeta. V popolnoma družinski opravi tako navdušujejo že tri desetletja. Kulinarično izročilo je zelo tradicionalno, čeprav znata brata vsake toliko časa zelo okusno pogledati čez meje Furlanije. Slovijo kot sezonska gostilna in jedilniki so kratki – po tri do štiri jedi iz poglavja predjedi, prvih in drugih krožnikov, nekaj sladic in še kakšen dodatek.
Čemaževa juha z bakalajem
Slastni jelenov carpaccio s hrenom
Doma narejeni široki rezanci z omako po noninem receptu
Noro dober tiramisu, kjer si gost mero kave dotoči sam
Mi smo se pustili pocrkljati z izjemno slastnim jelenovim carpacciom, ki so ga za poživitev okusov začinili s sveže naribanim hrenom, ki ga je bilo ravno prav, da ne bi ob njem preveč pihali. Sledila je ena boljših juh v tej pomladni sezoni – to je bila čemaževa juha, ki pa je imela odlično nadgradnjo – nekaj koščkov kuhane polenovke (bakalaja), ki je to sicer preprosto jed dvignila v nebeške vrhove!
Ker smo v tradicionalni furlanski oštariji, tukaj brez testenin ne gre. Več kot izvrstni so bili široki rezanci z „nonino“ omako, ki sledi zapovedi velikih chefov – notri ni samo mleto goveje in svinjsko meso, je tudi precej dolgo časa kuhanih govejih in potem tenko narezanih ličnic, tudi vampov in množice slastnih začimb. Okus je bil nepozaben!
Tudi njoki z divjačinsko omako (iz mesa divje svinje) so bili na tej ravni. Zadovoljni in lepo siti smo prispeli do končne postaje. Del ekipe je posegel po solati z zelišči, neke vrste poširanem jajčnem rumenjaku (kuhali so ga nekaj ur v sous-vidu na nizkih temperaturah) in mladim kozjim sirom, ki se je lepo „poročil“ z zelišči. Drugi so si privoščili nežno, a vseeno mehko račje meso s staranim balzamičnim kisom, ki je jed naredil medeno sladko in temu primerno slastno. Račka je počivala na oparjenih beluših, kajti domačih zelenih špargljev v času našega obiska še niso stregli. Za vegetarijance pa so tisti dan pripravili neke vrste štrukljev (z debelejšim kuhanim testom), ki so bili napolnjeni s sesekljanim regratom in zelišči, med katerimi je prednjačil pehtran. Ta kombinacija je bila slastna, nasitna in zelo okusna!
Zvezda silne preprostosti pa je bil njihov razvpiti tiramisu, ki ga postrežejo kar v kozarcu z mascarponejem in piškoti Savoiardi, ki so samo nežno pokapljani s kavo. Zraven prinesejo espresso kavo brez sladkorja, ki jo zlijete v kozarec in ob nežnem brbotanju piškoti Savioardi kavo popijejo. Ta tiramisu je verjetno najboljši, kar sem jih kdaj jedel in vam to tudi toplo priporočam, da takšno recepturo lahko poustvarite tudi doma – še boljše pa je, če se odpravite kar v Furlanijo, si ogledate kakšne znamenitosti, obiščete vrsto odličnih vinarjev v okolici in se podprete v tej gostilni.
Besedilo in fotografije: Tomaž Sršen
