Potovanja na sever Evrope so vedno zanimiva golfska izkušnja. V Skandinaviji je golf skoraj tako popularen kot nordijsko smučanje, zato boste predvsem na jugu Švedske videli igrišče na vsakem hektarju, ki ga ne zasedajo polja ali gozdovi. Tudi druge skandinavske države se lahko pohvalijo z množico igrišč.
V zadnjih letih vse navdušuje hiter razvoj golfa na drugi strani Baltskega morja. Estonija, Litva in Latvija vsako leto na evropski golfski zemljevid dodajo kakšno novo igrišče, ki je pomemben dejavnik pri razvoju turizma v teh državah.
Latvija se danes poleg hokejskih dvoran, v katerih se kalijo novi zvezdniki evropskega in svetovnega hokeja, lahko pohvali tudi s tremi kakovostnimi igrišči za golf v okolici Rige.
Prestolnica države, ki s svojim starim mestnim jedrom privablja množice turistov iz vsega sveta, še zdaleč ni dolgočasno mesto. Od osamosvojitve naprej mesto dobiva nov obraz, saj obnovljene zgodovinske stavbe navdušijo še tako zahtevnega obiskovalca. Športni zanesenjaki Rigo poznajo predvsem po odlični organizaciji hokejskih prvenstev, nekaj njihovih najboljših igralcev pa igra tudi v severnoameriški ligi NHL.
Eden prvih, ki je zaigral v najmočnejši hokejski ligi na svetu, je bil Sandis Ozoliņš, ki je že leta 1992 kot dvajsetletni mladenič zaigral za San Jose Sharks. Že v času svojega devetnajstletnega igranja v ligi NHL, med katerim je igral za sedem uglednih klubov, je del svojih prihrankov vložil v izgradnjo golfskega igrišča ob jezeru Kisezers.
Njegov hokejski nadimek Ozo je bilo izbran tudi za ime igrišča, ki ga je na šestdesetih hektarih zemlje zarisal ameriški golfski arhitekt Rob Swedberg. Na terenu, ki ga je spominjal na rodni Kolorado, je pokazal vse svoje mojstrstvo, saj je narisal »links« igrišče in ga speljal ob robu jezera ter s šestnajstimi malimi ribniki še dodatno otežil igranje na nekaterih luknjah. Za dodatno težavnost igrišča je poskrbel s tremi luknjami, ki jih je speljal po bližnjem gozdu.
Že na prvi pogled se vidi, da pri gradnji niso varčevali, saj je igrišče v brezhibnem stanju, zahvaljujoč odličnemu namakalnemu sistemu, ki črpa vodo iz jezera. Tudi stroji za vzdrževanje igrišča so najboljši, kar jih je moč dobiti na trgu, pa tudi pesek v 50 peščenih ovirah je na nivoju vrhunskih igrišč v Skandinaviji. Zato ni čudno, da je kot eno izmed tehnološko najbolj razvitih igrišč v Evropi, ki je svoja vrata za igralce odprlo leta 2002.
Seveda so kreatorji za to stvaritev prejeli vrsto nagrad. Leta 2005 je postalo državni športni kompleks in s tem učni ter vadbeni center latvijske golfske zveze. Velik promocijski učinek je imela tudi uvrstitev med najboljša svetovna igrišča, kamor ga je v svoji knjigi 365 igrišč v 365 dneh uvrstil novinar ameriškega časopisa New York Times Robert Sidorsky.
Ozo golf klub je od centra Rige oddaljen vsega 8 kilometrov, zato je priljubljen tako med domačim igralci kot tudi poslovneži, ki prihajajo v latvijsko prestolnico.
Igrišče je dolgo 6394 metrov iz belih oznak, 5827 metrov iz rumenih oznak in 4802 metra iz rdečih oznak. Po uvodnih dveh luknjah, ki igralcu dajo prvi občutek o zahtevnosti čistin in zelenic, zavije v gozd, kjer valovit teren z vzponi in spusti zahteva še dodatno natančnost pri udarcih proti zelenici. Vse preostale luknje so speljane po ravnem terenu, tik ob jezeru, kjer svojo vlogo odigra tudi veter.
Potem, ko igralec »preživi« sedmo luknjo, ki je najtežja na igrišču (420 metrov, par 4), mora pri naslednji (495 metrov, par 5) kar dvakrat prečkati jezero, saj druge poti proti zelenici ni. Potem, ko naslednje luknje zavijejo v notranjost igrišča in nazaj proti klubski hiši, je igralec postavljen pred nov izziv, saj številne peščene ovire in mali ribniki zahtevajo zelo natančne udarce, saj prostora za napake ni veliko.
Tudi drug del igrišča, ki je speljan nazaj proti jezeru, se vam bo vtisnil v spomin s kratkim, vendar zelo slikovitim parom 4, na katerem veter odigra odločilno vlogo, če želite doseči dober rezultat. Nadaljevanje je bolj umirjeno, čeprav predstavljajo tri velika jezera dodaten test zbranosti vsakega igralca. Še posebej na 15. luknji (185 metrov, par 3), ko mora igralec udariti naravnost čez vodo, če želi zadeti zelenico.
Na koncu dneva ne boste ostali ravnodušni, saj Ozo preseneča na vsakem koraku.
Tudi klubska hiša in restavracija sta urejeni tako kot je treba, saj gostita številne prestižne turnirje za amaterske in profesionalne igralce.
Na igrišču pa boste velikokrat srečali tudi lastnika Sandisa Ozoliņša, ki rad igra s prijatelji. A vsi pravijo, da je bil na ledu veliko boljši kot na zelenicah, pa čeprav napreduje iz leta v leto in je svoje prve golfske korake naredil v Koloradu, kjer si je med svojo hokejsko službo v klubu Colorado Avalanche v Denverju tudi sam izbral golfskega arhitekta.
Besedilo in fotografije: Aleš Fevžer