Ves čas trdim, da če znaš prisluhniti vinu, ti le to lahko pove marsikaj.
Kako je bilo pridelano, iz kje prihaja, kakšna je sortna sestava in tudi, ali predvsem to, kakšen je človek, ki je to žlahtno kapljico potegnil iz zemlje.
Na podlagi okušalnega si lahko v svojih mislih ustvarim nekakšen profil osebe, oz. vinarja, katerega vino srkam.
Še preden sem Mitjo Lavrenčiča osebno spoznal v njegovem domu, sem na podlagi njegovih tekočih mojstrovin dokaj natančno predvideval njegovo razmišljanje, filozofijo, pogled na vinarstvo in svet nasploh.
Mitja Lavrenčič
Glede na to, kaj so mi posredovale brbončice preko njegovih vin, sem sklepal, da gre za redoljubno, umirjeno, preudarno, natančno osebo, ki stoji z obema nogama trdno na tleh.
Ko sem Mitjo nato obiskal v njegovem domačem okolju, sem se tako že po nekaj uvodnih in spoznavnih besedah počutil povsem domače in sproščeno, ker se mi je zdelo, da Lavrenčiča poznam že nekaj let.
In v samem bistvu sem ga skozi njegova vina res poznal, še predno sem ga spoznal osebno.
Zato še enkrat zagovarjam tezo, da če znaš prisluhniti vinu, ti pove marsikaj.
Lavrenčičevi imajo te svetovne sort zgolj en vinograd, ki so ga zasadili leta 1994.
Gre za odmik od slovenske klasike, saj je največ te sorte pri nas pridelano kot sveže, enoletno vino.
Grozdje se je izrazilo brez pomoči selekcioniranih kvasovk, brez filtracije in nizko vsebnostjo žvepla. Vino je zorelo eno leto v velikih 10 hl lesenih sodih skupaj s 15 odstotkov jagodnih kožic brez pretoka in pogostim mešanjem.
Stekleničili so v septembru 2018.
Zlatorumena barva z zelenkastimi odtenki nakazuje, da je vino kljub letom, še vedno mladostno in sveže. Ko prvič pomolimo nos v kozarec, se sorta hipoma razkrije.
Intenzivni, pa vendar prefinjeni in natančni vonji kosmulje, listov paradižnika, ribeza, mineralnosti jasno dajo vedeti, da gre za sauvignon.
Pred kratkim sem imel priložnost okusiti vino nekega drugega vinarja enake sorte, iz katerega so dobesedno puhtele agresivne vonjave zelene barve vseh mogočih sadežev in zelenjave. Že v vonju me je minilo, da bi to vino sploh okusil v ustih, saj so bile zaznave v nosu tako zelo agresivne.
Povsem drugače pa je pri tem sauvignonu, saj so vonji na eni strani res da bogati, pa vendar na drugi strani umirjeni, že kar preudarni.
V ustih suho, zopet prefinjeno in elegantno ter mineralno. Srednjega telesa, z zmernimi, srednjimi kislinami in oljnato, kremasto teksturo. Bistro, čisto, jasno, fokusirano, dobesedno speglano vino.
Zaznaven je stil hiše, na eni strani intenzivno, na drugi strani urejeno, uravnoteženo, harmonično, brezhibno pridelano.
Slastno, sočno in poželjivo z zapeljivo rustikalnostjo. Da gre za prvovrsten sauvignon na koncu potrdi še dolg in natančen pookus. Kot sem že omenil na enem primeru, precej slovenskih sauvignonov dobesedno kriči.
Nase opozarjajo z glasnimi, za moj okus preglasnimi zaznavami in notami.
Nasprotno pa Sutorjev ne zganja nobene scene, ne krili z rokama, niti slučajno na ves glas ne besediči.
On osvoji s preudarnostjo, umirjenostjo, eleganco, prefinjenostjo. Za moj okus je to old school sauvignona francoskega stila, ki z leti lepo zori. Čeprav je že v osmem letu življenja, mu jih napovedujem vsaj še enkrat toliko.
Besedilo in fotografije: Gorazd Selič
