Naši avtorji Dolce Vita – Impressum:
Tomaž Sršen, odgovorni urednik – rocker, dolgoletni član in ustanovitelj bendov Martin Krpan in Rdeči baron, glasbeni urednik na RGL (Radio Glas Ljubljane), začetnik pisanja recenzij o slovenskih gostilnah za Nedelo leta 1988, še prej pa tri leta dela s pokojno Šerbi na Kanalu A pri predstavitvah gostiln v sklopu projekta Epikurejske zgodbe (z revijo Jana in Radiem glas Ljubljane). Doslej je po svetu in doma opisal in obiskal okrog 2.000 gostiln. Sommelier in učitelj sommelierstva, WSET 3, diploma za degustatorja vina na ljubljanski Biotehnični fakulteti. Obiskal in osebno izkusil mnoge najbolj znane svetovne kleti (Slovenija, Hrvaška, Italija, Francija, Španija, Portugalska, Nemčija, Avstrija, Južna Afrika, Kalifornija…) in skrbno okusil vsa vina, ki jih je popisal za revijo Dolce Vita.
Gorazd Selič – edini vinski strokovnjak v Sloveniji, ki ni bil v nobeni vinsko-poznavalski šoli, a ima izreden dar za prepoznavanje odličnih vin, ki jih še lepše opiše. Največ teh opisov najdete na njegovi FB strani, v Dolce Viti pa vsak mesec piše rubriko Vina za moj okus, kjer velikokrat dobesedno odkrije kakšno prihajajočo slovensko vinsko zvezdo. Je strasten kolesar in ljubi joto.
Urška Bassin – če je kot pravnica tako pedantna kot kuharica, potem se njenim nasprotnikom v sodnih dvoranah slabo piše. Njena strast je kuhanje, povezano s potovanji. Najprej kupi kuharsko knjigo kakšnega svetovnega kuharskega mojstra, potem pa se usede na letalo in odpelje k njemu na večerjo. Potem doma naredi katero od jedi in vse to opiše za Dolce Vito. Tisti, ki jo osebno poznajo, ne verjamejo, da je to drobno bitje sposobno toliko pojesti. Pa poje…. Rubrika: Urška in njene zgodbe
Janez Jež – še eno izmišljeno ime, kajti gre za znanega slovenskega intelektualnega novinarja, ki se že nekaj desetletij ukvarja z multimedijskimi temami in kultnimi osebnostmi, ki so zaznamovale zgodovino. Ker ga zanimajo tudi alternativne zgodbe na meji okultnega, je njegova rubrika o – KULT- no. Drugače piše za znan slovenski časopis in razkritje njegovega imena mu utegne povzročiti precej težav.
Boštjan Napotnik – Napo – Kreativni direktor v oglaševalski agenciji Futura, pisec Mladininega Konzuma (enkrat na teden beleži, kako kuhajo drugi), avtor bloga Kruh & vino ter dveh kuharskih knjig (Kuhinja za prave moške in Orodjarna), od leta 1991 spiker Radia Študent (še vedno vsak četrti ponedeljek v mesecu), mojster govorniške improvizacije, pripovedovalec zgodb (Za dva groša fantazije in Pravljična ReŠetanja). Da mu ob vsem tem ni dolgčas že od vsega začetka izhajanja Dolce Vite (2009) v reviji redno objavlja besedila o tem, kako lahko doma pripravite jedi znanih kuharskih zvezd in obenem priobči njihove biografije. Da vidite, kako to zares gre. Re-kreacije so njegov vsakomesečni izdelek.
Kaja Sajovic – ena najmlajših, a nič kaj ne-spregledanih kulinaričnih avtoric. Je v službi na spletnem portalu nacionalne RTV kot zunanje-politična komentatorka, a največ pozornosti požanjejo njeni kulinarični zapisi, saj je „voterka“ (glasovalka) za vodič San Pellegrino 50 Best. Zato so ji omogočeni obiski najbolj prestižnih restavracij po vsem svetu. Ob njenih zapisih večina bralcev umira od zavisti, v uredništvu pa pravijo, da se za dobrim konjem kadi.
Matjaž Medved – No, ta žival je pa prava in nima izmišljenega imena. Zaprisežen računalničar starega kova, dober kitarist in oboževalec starega rocka. V svojem prejšnjem življenju je igral z mnogimi bendi, živel je in živi od računalnikov. Doma ima več kot 2.000 CD-jev in si glasbe ne presnemava iz interneta, ker pravi, da je to kraja avtorjem, ki so te skladbe napisali. Prav vse nosilce zvoka kupi. Je tudi mnenja, da je bil rock najboljši do začetka devetdesetih in zato z njim vsak podoživljamo Legendarne albume. No, v „zelje“ mu včasih skoči urednik, ki je glasbeno odlično podkovan.
Janja Maček – naša siva miška z ogromnim enciklopedičnim znanjem. Njen dom so knjige, saj je dela v knjižnici. Ker zbira pogum za predstavitve kakšnih legendarnih knjig, se je trenutno posvetila zbiranju starim fotografij, ki včasih povedo več kot cela knjiga. Stoji za rubriko Zgodbe starih fotografij.
Aleš Fevžer – fotograf, golfist in kolesar. Ne nujno v tem vrstnem redu, ampak pred vsemi temi izrazi je lahko beseda: strasten. Slovenec, ki je bil na največ olimpijskih igrah – na petnajstih, saj je uradni fotograf za Olimpijsko zvezo Slovenije in redno fotografira mnoge športne dogodke. Ker ga kulinarika in vina zelo zanimajo, ustvarja za Dolce Vito že osem let in potuje po svetu s Tomažem, kjer skupaj ustvarjata mnoge nosilne teme za revijo. Rubrika – Dolce Vita na golfu
Peter Jazbec – bivši Sršenov sošolec iz gimnazije, ki ima „sanjski poklic“. Je „skriti gost“ ene najbolj prestižnih hotelskih verig na svetu. V službi je 365 dni na leto in venomer potuje. Prijavi se kot gost v različne hotele te verige, živi nekaj dni v enem in potem gre naprej. Ocenjuje predvsem čistočo v sobah, išče prah na okvirih slik in gleda pod postelje. Skrbi ga wi-fi povezava in njena kakovost, ne prenaša temnih TV kanalov brez programov, zelo ga zanimajo bazeni in savne in vedno se pusti mečkati maserjem. Res, težko delo, kjer mu nastanitve plačujejo njegovi delodajalci. Je pa res, da se dogaja, da kdo od tistih, ki svojega dela ne opravi dobro, izgubi službo. Da ga kakšni od teh ne bi preganjali, nastopa pod izmišljenim imenom, kajti Peter Jazbec kot takšen ne obstaja, uredništvo pa njegovega imena ne sme razkriti. Rubrika – Dolce Vita v hotelu
