Balthazar? Ja, Balthazar, kar pomeni, da je bila steklenica vsebine 12 litrov, oz. 16 klasičnih steklenic po 0.75 litra.
Imena velikosti vinskih steklenic moramo iskati v zgodovini. Sleherna velikost steklenice je dobila ime po biblijski osebnosti, kralju, cesarju, svetniku ali mitološkemu bitju. Tako je ime magnum (1.5 litra) dobilo ime iz latinske besede, kar pomeni veliko, Jeroboam (4.5 litra) je bilo ime kralju iz biblije, Methuselah (6 litrov) po patriarhu prav tako iz biblije…
Balthazar, katerega smo z družbo odprli na prelep aprilski večer, pa je bil arabski kralj in eden izmed treh ljudi, ki je dal Jezusu darilo.
Klasična, 0.75 litrska vinska steklenica je postala uradna, standardizirana mera leta 1866 z vinsko trgovino med Francijo in Anglijo. Ker so se Angleži v tistem času opirali na mero galono, so za lažjo trgovino med državama izbrali že omenjeno mero 0.75 litra. Ta velikost steklenice se je izkazal tudi kot zelo primeren za shranjevanje in zorenje vina, saj omogoča dostop ravno pravšnje mere kisika in lepo zorenje skozi čas. Ampak…
Ampak vino v večjih formatih steklenic še bolje zori.
Ker je v večjih steklenicah prisotnega manj kisika na količino samega vina, le to zori počasneje, lepše, bolj nežno. Večje steklenice imajo tudi debelejše steklo, kar pripomore k stabilnejši temperaturi notranjega medija, tj. vina.
V samo steklenico prodre tudi manjša količina zunanje svetlobe.
Vse to pa se odraža v lepšem, bolj zveznem in počasnejšem zorenju najžlahtnejše kapljice na svetu. Pa še nekaj moram omeniti za konec pri velikosti steklenic. To je sam efekt velikosti na okolico, oz. ljudi. Lahko mi verjamete, da ko sem prinesel to 12 litrsko Batičevo granato, je družba dobesedno onemela. Večja je steklenica, večje pozornosti je deležna. Tako se je tudi okoli te steklenice spletlo veliko anekdot, zgodb, občutkov… ki jih udeleženi ne bodo nikoli pozabili. Naj bo nekdo še tako pameten, vendar drži kot pribito, velikost je pomembna. Tudi ali predvsem pri vinski steklenicah.
Beli Angel 2019 je zvrst, ki jo sestavljajo sorte chardonnay, sauvignon, malvazija, laški rizling in pinela.
Povprečna starost vinske trte je 35 let, trgatev je potekala od sredine septembra, do sredine oktobra, na trto pa je prišlo v povprečju manj kot pol kilograma grozdja. Vino je 22 mesecev zorelo v slovenskih lesenih sodih.
Sijoče zlato rumene barve.
V nosu najprej predvsem saden, dominirata zrelo jabolko in hruška, čez čas pa se v ospredje prebijejo note dima, zelišč, cvetja, mineralnosti, masla, voska. Vonji so ekstremno fini, nič ne dominira, vsaka zaznava je po burgundsko fino dozirana. Tudi v ustih je preplet zaznav preprosto fantastičen.
Vino je hkrati nežno in mehko na eni strani, na drugi strani pa mogočno, z neverjetno globino in širino.
Celotni zgodbi prida oljnata tekstura še prav poseben šarm. Suho, zopet doživimo zelišča in predvsem mogočno mineralnost, že kar slanost in ravno pravšnjo mero pikantnosti. Izjemno sočno in pitno z lepim kislinskim oprijemom in popolno zaokroženostjo.
Slina je ves čas brizgala po ustni votlini ter zahtevala nov, in nov, in nov požirek.
Ta Angel je dobesedno napet kot struna, kompleksen, s tisto zaznavno, prav posebno Batičevo pozitivno energijo.
Veliko vino, ki je bilo pridelano sonaravno. Čeprav nam je nudil neponovljive užitke, bi ga opisal kot še vedno zelo mladega. Prepričan sem, da bi ob takšni formi in v tej steklenici brez problema zdržal četrt stoletja.
Ampak njegov čas je prišel zdaj, na prelep aprilski večer.
Ves čas trdim, da je tisti trenutek, ko se neko vino odpre in spije s pravo družbo, tisti najbolj pravi čas. Tako za vino samo, kot za posvečene ljudi, ki jim je bilo dano uživati v daru narave in spretnosti vinarja.
Brez dvoma je bil tako ta Angel zvezda večera, ki ga udeleženi ne bomo pozabili do konca svojih dni. Tudi, ali predvsem za takšne trenutke, je vredno živeti. Enkrat Batič, vedno Batič.
Besedilo in fotografije: Gorazd Selič
