Naslov: Kotnikova 5 (center Ledina), Ljubljana
Splet: www.japonska-hrana.si
Telefon: 040 301 373
Odprto: vsak dan od 11. do 17. ure (kosila), od 19. do 24. ure (omakase večerje), sobote, nedelje in prazniki zaprto
Priznati moram, da je lokacija gostilnice Sato Bento verjetno najbolj neprimerna v prestolnici.
Je pa verjetno tudi res, da je najemnina prostora, kjer bi v normalnih okoliščinah utegnil bivati kakšen »kafič«, zelo nizka.
Lastnik in prvi kuhar je Shin Sato, čistokrvni Japonec, ki je v slovensko prestolnico pripeljal preprosto japonsko kulinariko. Še vedno je dovolj okusna, da je gostilnica vedno nabito polna.
Celo tako polna, da je pred vrati tudi vrsta. In jasno – večina gostov je ženskega spola (punce imajo to rade, okusi so fini in najbolj pomembno – hrana ne redi!).
Delček menija
Prestolnica pozna dve zelo dobri japonski restavraciji, ki pa sta vse prej kot poceni.
Tudi drugo, kar prihaja s teh azijskih otokov in v Ljubljani uspešno živi (od running sushijev dalje) ni najcenejše. Toda to, kar človek lahko je v tej gostilnici, presega vse meje.
Da se človek za dobrih 15 evrov lahko kar precej naje okusih jedi, je brez primere.
In logično – obiskovalcev se kar tare. Če naše omizje ne bi rezerviralo mizice, verjetno ne bi uspeli z našo misijo.
Gracilne natakarice se uspešno zvijajo med malimi mizicami, kjer pozimi ni niti prostora za plašče, dežnike ali torbice – da o čem drugem niti ne govorimo.
Ampak punce se nekako znajdejo in zaradi silnega navala tudi kakšno stvar pozabijo. Pri našem naročilu so recimo pozabile prinesti vino skoraj do zadnjega.
Pa ne bodimo negativni in si poglejmo pozitivno.
juha
Jedilni list je zelo posrečeno pripravljen. V obliki manjših listkov, kjer so opisani razni meniji v dveh jezikih.
Drugi jezik ni japonščina, ampak angleščina. In ko človek izbere enega od njih, kolega pa drugega, vam zagotavljam, da bosta oba pošteno sita, pa tudi nabor okusov bo dovolj pester.
Posamičnih jedi se za čas kosila niti ne splača naročati, zato so najbolj priljubljeni neke vrste degustacijski meniji, ki jih duhovito postrežejo v neke vrste škatlah.
Chirasi
Shokado bento je sestavljen iz zelo prijetne zelenjavne miso juhe in nekaj koščkov sašimija, ki je sestavljen iz lososovega in tuninega tenko narezanega mesa.
V škatli je potem kar osem kosov zelenjavnega makija (»okrog obrnjenega« sušija). Z rižem navzven, ki deluje precej bolj spektakularno kot navaden suši.
Ves čar teh makijev je v odlični fermentaciji riža, s katerim je ta poslastica obdana. Za polnost okusov teh škatel pa skrbi na drobno narezana zelenjava, ki je prav tako slastno marinirana in nekaj pečene in kuhane zelenjave.
Mene osebno sta zmotila nežno pečen kos lososa, ki je ždel v slajši mlečni omaki in mi nikakor ni hotel zlesti po grlu. In (za moj okus) zelo slana sojina omaka, katere kapljica je že kvarila sicer elegantne okuse. Zato pa je bil piščanec, pečen po japonsko, izvrsten.
Shokado Bento
Drugi krožnik, imenovan Chirashi, je bil po osnovi zelo podoben Shokadu bentu.
Glavna sestavina so bili kar obilni makiji, ki so bili tudi v tem primeru polnjeni z zelenjavo. Prava poslastica pa so bili sašimiji (koščki surove tune, brancina in lososa), ki so dodali prijetno svežino in polnost okusa.
Jasno, brez drobno nasekljanega ingverja in wasabija (japonskega hrena) ne gre in malce smo spet pihali in si pustili očistiti nosno votlino.
Vloge sladice je odigral majcen, toda izjemno okusen košček jedi, ki ji pravijo sake mousse.
Teh jedi je več, a kuhar se je tokrat odločil za pomarančno verzijo, ki je navdušeno očistila usta, ki so hotela še en krožnik.
Ne glede na to, da prvega kuharja Shin Sata sploh ni bilo na spregled (morda ga tisti dan celo ni bilo, ali pa se je potil v zaodrju), smo bili deležni zelo solidne in okusne predstave.
Besedilo in fotografije: Tomaž Sršen
