Hiša Torkla – Korte mi ni tuja, Andrejo in Sebastjana Kovačiča poznam že vrsto let. Od njunih skromnih začetkov v ljubljanski restavraciji Vitez preko Dobre vile v Bovcu, potem iz Lepene v restavraciji Medana v Trnovskih vratih. Vsakič sta bila boljša, gosti so ju imeli radi in vsaka gostilna, ki sta jo prevzela kot najemnika, je šla rakom žvižgat. Pravzaprav sem jima od srca privoščil miren uspeh, saj sta pozitivna in skromna človeka. No, to se jima je uresničilo ob prihodu v notranjost slovenske Istre, v Korte.
V Torkli je gostovalo veliko bolj ali manj dobrih restavraterjev in kuharjev, pa jim ni in ni šlo. Zdaj, ko pa sta se oba pola povezala, je eksplodiralo. Istra že dolgo ni imela tako dobre gostilne v notranjosti.
Drugače je Hiša Torkla – Korte dodelane in nadstandardne istrske kulinarike. Mesnin na žaru, doma narejenih testenin z raznimi tradicionalnimi prelivi in seveda s tartufi. Ta recept sta Kovačičeva hitro osvojila in s tem sta osvojila tudi srca gostov.
Hiša, kjer domuje ta restavracija, je ena lepših in bolj domiselno urejenih. Pika na i pa je izvrsten razgled na okoliške griče z vinogradi in seveda morje spodaj.
Po šampanjcu na kozarec je Andreja na mizo prinesla vrsto hladnih predjedi, ki so v hipu razkrile filozofijo kuhinje. Dva odlična tatarca, goveji karpačo s parmezanom in tartufi. Slastni in zelo uravnoteženi karpačo hobotnice s pinjolami, lahkotna in mazava piščančja pašteta in nežno pečeni škampovi repki v karijevi peni, ki so v tej kombinaciji predstavili čisto nove horizonte.
Uvod je bil pravi šus za brbončice in njihove lastnike. Takšnega kalejdoskopa okusov na samem začetku res nismo pričakovali. Ker je vinska karta precej bogata, so se tudi vina v skladu z jedmi menjala in se ujemala z jedmi. Sledili so sirovi ravioli alla carbonara. Kaj je to v bistvu bilo? Gre za močan krožnik, bogat z uravnoteženimi okusi. Na eni strani je pikanten, na drugi hrustljav in v sredini mehak.
Postrežba je bila hitra, mi pa prav tako. Zato smo že malce na drobno dihali, toda ko je Andreja pred nas postavila mesno glavnino. Priloga so bili tartufi in pikantni mehiški čili. Kot vse dobre gostilne ima tudi Torkla prijeten izbor sladic, ki pa ni dober po kvantiteti, pač pa po kvaliteti. Njihova pavlova je bila enkratna – sočna in hrustljava obenem, sveže sadje pa je dodalo piko na i.
Vinska karta je vzorna, notranja arhitektura pa gosta osvoji na prvi pogled. Takoj za vhodnimi vrati je še impresivna hladilna omara za staranje mesa, ki je v glavnem avstralsko.
Besedilo in fotografije: Tomaž Sršen