Shambala je od leta 2009, ko je začela z delovanjem, ljubljanska stalnica.

Glavna posebnost je, da so drugačni – usmerili so se širše – na Jugovzhodno Azijo, kjer je kulinaričnih posebnosti res veliko. Najbolj zanimivo je, da se glavna ponudba jedi ni kaj bistveno spreminjala.

Čeprav so zamenjali kar nekaj kuharjev, je osnova ostala enaka, saj jo pametno nadzoruje lastnica Manja Pavšič, ki skrbi za stalno kakovost. V zadnjih letih so se določene jedi kar precej spremenile, predvsem pa zato, ker osnovne sestavine dobijo iz trgovin pri nas in ne več iz Avstrije, kot je bilo na začetku.

Vodja Jernej Deržič in kuhar Aljoša Čebron.

Izbiro tokratnega menija smo prepustili veteranu Jerneju Deržiču, ki do potankosti pozna ponudbo in zna dobro svetovati.

Za začetek smo (kot po navadi) planili na vietnamske zvitke, ki so krasna in lahkotna jed. Vsak zvitek je bil polnjen z drugimi sestavinami (s škampi in zelišči, s piščancem in zelišči ter z zeleno papajo in kislim mangom). To je bil odličen začetek, zelo lahkoten in poln nežnih okusov, ki jih je šampanjec zelo lepo odpeljal s seboj.

Potem smo začeli z močnejšimi okusi.

Piščanec v omaki teriyaki s porom in arašidovo kremo je bil iz drugega sveta. Razlika ni bila v pikantnosti, kajti ta jed še ni bila iz teh krogov, toda presenetljiva polnost in bogatost okusov je navdušila!

Vietnamski zvitki z raznimi omakami.

To jed bi brez težav jedli tudi zadrti ljubitelji slovenske narodne kuhinje!

Kari omake so predvsem na Tajskem zelo popularne in tudi v Shambali ne manjkajo. Jedi so v obliki juh, možnost pa je priprava z zelenim ali rdečim karijem. Jernej nam je lepo priporočil tisto izpeljanko z zelenim karijem, ki je bila lažje in zmerno pekoča.

Pravzaprav gre na neke vrste juho, z razno azijsko zelenjavo (limonska trava, koriander in janeževa zvezda, kokosovo mleko) in piščancem. Dodatek je bil na pari kuhan riž, ki ga je lahko vsak jedec po svoji meri in okusu dodal v juho. Lepo je, da je pikantnosti ravno toliko, da se vsi okusi čutijo in jed je odlična!

Marinirani »black tiger« gamberi na žaru.

Tudi gamberi v singapurski omaki so navdušili, saj je preciznost kuharja spet prišla do izraza.

Sladkobnost gamberov se je lepo povezala s pikantnimi dodatki (razen s peklenskimi čiliji na sredi; ki pa jih je bilo preprosto umakniti).

Osnovne sestavine omake so: sezamovo olje, čili, brendi in sladkor, kar rezultira v veliko harmoničnost, ob dušenem rižu pa si spet lahko vsak nivelira moč jedi.

Gamberi v singapurski omaki.

Za zadnjo glavno jed smo si izbrali ali klasično jed te restavracije.

V limonski travi mariniran biftek s taro (azijskim) krompirjem, ki je na videz podoben pomfriju. Tudi ta jed je bila na mestu, glavno težavo pa smo opazili, da vse glavne jedi prinesejo naenkrat, vendar jih naenkrat ne moremo jesti. Zato je bil ta biftek v času našega naskoka nanj mrzel in slastnost jedi je skočila čez ograjo.