Pota usode so res polna mnogoterih presenečenj. In zgodba, kako je Omar Escobar iz Hondurasa prišel na Vrhniko in se s svojo ženo Katjo lotil praženja kave, je zares posebna. Pražita tudi za druge lastnike kava barov.
Omar je že kot mlad fant živel zelo polno življenje. Veliko je potoval in delal po vsem svetu. Ko je sprejel delo na križarki (kot gasilec!) ga je usoda udarila v srce. Tam je srečal simpatično plavolasko Katjo iz Slovenije, ljubezen je zagorela in kaj kmalu je postal prebivalec Vrhnike.
Leta 2012 sta bolj resno začela s pražarskim poslom in to je počasi raslo.
Pomembno pa je, da je Omar zrasel na kmetiji, kjer so gojili kavo in jo pripravljali za prodajo.
Kot sam v šali pravi, je bila večina dela s kavo njeno pitje! Po osnovni šoli je šel v neke vrste srednjo kmetijsko šolo, kjer so bila znanja o kavi v ospredju. Kasneje pa je delal na inštitutu za kavo.
„Na Vrhniko nisva prišla s poslovnim načrtom za praženje kave; to je prišlo kasneje“, razlaga Katja.
„Omar je imel mali pražilnik za kavo in to sva spila sama. Potem, ko je prišlo večje naročilo za praženje 10 kg kave, sva se spogledala in ugotovila, da bi se morda ukvarjala s tem. Potem sva kupila veliki pražilec in tako se je začelo.“
V Sloveniji se je zgodil velik premik v svetu kav. Kako vidita to?
Katja: prva razlika je bila v reakcijah ljudi, ki so se pritoževali, da je bila speciality kava dražja. Ko pa so jo poskusili, so jo pričeli kupovati. Po desetih letih je fino imeti temelje, na katerih gradiš. So pa ljudje zdaj bolj odprti.
Koliko različnih kav ponujata?
Imamo tri segmente: prvi so hišne mešanice, ki so kar konstantna ponudba, drugi je speciality kava, tretja pa aromatizirane kave. Pri kavah s poreklom se skušamo držati preverjenih virov.
Kako se odločata za nakup osnovnih materialov?
Južna in Srednja Amerika sta zelo pod kontrolo. Tukaj so v Evropi odlični trgovci, ki nama pošiljajo vzorce, ki jih potem izbereva. Omar dobro ve, katere kave je treba kupovati.
Omar, a si jo peljal v Honduras na plantaže kave?
Oh, večkrat, tudi pred poroko.
Katere sorte pa rastejo pri vas?
Samo arabica in mnogo podvrst.
Kaj iščete pri kavi, ki jo pražita in prodajata?
Predvsem telo in okus, vse pa je t.i. single origin – se pravi nič mešanic; samo ena vrsta.
Kakšna je scena za pridelovalce kave v Hondurasu?
Raznolika. Okrog 70% kmetov se udninja velikim korporacijam, ostali pa so pridelovalci speciality kav, ki so bolj pazljivo pridelane in seveda dražje.
Kaj je aromatizirane kave? Kako jih naredite?
Takoj po praženju, ko so zrna še topla, jih prelijemo z določenimi sirupi, ki potem tam tudi obstanejo. Zanimive so kombinacije s cimetom in lešnikovimi aromami. To sicer ni naš fokus, ampak se dobro prodajajo. V kombinaciji z mlekom je to odlično. Če človek doda še žličko sladkorja, imaš potem v skodelici sladico.
Ali sta se potem posvetila v glavnem kavam in južne in latinske Amerike?
Ne, imava tudi precej kav iz Afrike in Indonezije. Imela sva tudi kopi luwak iz Indonezije, ki je najdražja kava na svetu.
Pa sta poskusila kopi luwak kavo?
Sva.
In?
Nič posebnega. To je marketing in je bolj zanimivo za t.i. kavne snobe. Je malo manj močna in bolj aromatična. Če bi izbiral mojo kavo, ki ustreza mojemu okusu, je to Blue Mountain iz Jamajke.
Koliko časa po praženju vidva priporočata pitje?
Kakšen teden po praženju so najboljše!
Kaj pa kakšni kavni ekstremi, kot sta recimo fermentacija in maceracija?
To nama ni všeč, ker je tukaj preveč dodanih okusov in pookusov, ki prekrijejo osnovne arome in okuse kave. Ko pijem kavo, pijem kavo in nič drugega.
Še predem smo se spoznali, sem slišal eno zanimivo zgodbo. Menda je neki inšpektor, ko sta pričenjala s poslom, spraševal, kje imata bar (Escobar, Omarjev priimek).
(Smeh vse povprek!) Ja, res je bilo. Možakar pač ni vedel, da je to moj priimek, ki se konča s črkami za bar. Drugače pa z inšpektorji lepo sodelujemo.
Besedilo: Katja Groleger