Naslov: Sermin 74, Koper
Splet: www.salicornia.si
Telefon: 05 93 000 74
Odprto: od 12. do 25. ure in od 18. do 20. ure; ob nedeljah zaprto
Kot povsod, se tudi v Kopru gostilne zgornjega cenovnega in okusnega razreda zapirajo in odpirajo.
Dolga leta je iz Semedele vladal Darko Rodica iz svoje gostilne Za gradom, kjer je natreniral precej dobrih kuharjev in natakarjev. In ko je odšel v pokoj, je gostilno zaprl, dva njegova zvesta sodelavca pa sta šla »na svoje«.
Chef Vjekoslav Hederić in sommelier Jan Sinčič.
Bolj natančno – v koprsko industrijsko cono, kjer imata lep obisk in lepo delata.
Chef Vjekoslav Hederić in sommelier Jan Sinčič sta tista nova moč, ki se je kalila pri starem mojstru in se polna zelo zanimivih kulinaričnih trikov zavihtela v svoj projekt.
Salicornia je italijansko ime za morske šparglje, ki jih v restavraciji dobite na skoraj vsakem krožniku.
Kombinacije krožnikov so zelo unikatne, sommelier Jan pa bo znal priporočiti dobre in originalne vinske spremljave.
Po preprostih pozdravih iz kuhinje smo se lotili prvih krožnikov.
Dve morski bogomolki (kanoči: verjetno najmočnejši živali v morju – s svojim kladivcem brez težav razbijejo školjko) in precizno narezani škampovi repki v obliki karpača. Jed je bila lahkotna in brez posebnih okusov – prijazen starter, pač.
Škampov karpačo in kanoče (morske bogomolke).
Istro nam je bolj prikazal naslednji krožnik – škampa v rdeči buzari na polenti, ki sta navdušila in prikazala preprosto Istro.
Še en hladni krožnik je bila solata s hobotnico, ki pa ji je umanjkal okus, saj je bila precej razvodenela. Vjekoslav dela velike raviole, ki jih tudi bogato napolni s tartufato (?!), prahom mrtvaških trobent, posuje s tartufi in omako iz kapesant (jakobink).
Veliki raviol s kapesantami, tartufato in škampi.
Velika porcija intenzivnih okusov, ki so se tako zmešali, da prav nič ne pride do izraza.
Je pa to menda zelo popularna jed, ki pa poznavalce pusti hladne.
Sledil je krožnik njokov v omaki iz jurčkov (jih nismo zasledili), kanočev in vongol, ki je tudi ostal na pol poti zaradi dokaj intenzivnega konglomerata raznih okusov.
Še enkrat smo na krožnike dobili kanoče (tokrat popečene; verjetno so jih tisti dan dobili veliko) v kombinaciji s škampi in zelenimi penami.
Jed je bila zelo solidna, okusna in bilo je je ravno prav.
Ker smo bili v ribji restavraciji na obali, je moral biti tudi glavni krožnik ribji.
Ponudili so nam ribo skald ali pataračo, ribo iz družine listov v pečici s krompirjem.
Patarača ali skald v pečici s krompirjem in zelenjavo.
Porcijo je Jan lepo razdelil, Vjekoslav pa prav lepo spekel, da je bila še mehka in sveža.
Lepo smo predli do prihoda sladic, ki so bile zelo okusne, samo prevelike.
Očitno fanta še nista vzela dejstva, da človek po štirih hodih ne more z veseljem pojesti še tako dobre sladice, tudi če je prave, porcijske velikosti.
Limonina torta z borovničevo omako in čokoladnim sladoledom je bila prav fina.
Besedilo in fotografije: Tomaž Sršen
