Bili so najbolj izobražen rockband. Pevec iz Zanzibarja Farouk Bulsara (bolj znan kot Freddie Mercury) je diplomiral na londonski akademiji za oblikovanje. Basist John Deacon je elektroinženir, bobnar Roger Taylor je stomatolog in kitarist Brian May je astrofizik, ki je svojo izobrazbo pred leti kronal z doktoratom. Impresivno, ni kaj.
Še bolj impresivne so številke. Prodali so okrog 200 milijonov albumov. Uspešnica Bohemian Rhapsody je bila najdlje na prvem mestu britanske lestvice popularnosti (devet tednov). Plošče se še prodajajo po dober milijon vsako leto, čeprav prvotna zasedba od Mercuryjeve smrti (1991) ne deluje več. In seveda – tu je še musical We Will Rock You, ki je posekal vse rekorde obiska v zgodovini londonskih gledališč, uspešno pa ga uprizarjajo v več svetovnih prestolnicah.
Vse se je začelo leta 1968, ko sta bobnar Roger Taylor in kitarist Brian May ustanovila skupino Smile, katere velik oboževalec je bil študent Frederick (prej Farouk) Bulsara, ki je v London prišel z Zanzibarja. Ko so izgubili pevca, ga je nadomestil in priimek spremenil v Mercury. Po dolgotrajnem iskanju basista so rekrutirali mladega Johna Deacona in Queen so bili rojeni. Prva dva albuma (Queen I – 1973 in Queen II – 1974) sta zelo hitro pritegnila pozornost občinstva in kritikov. Tretji album, Sheer Heart Attack (1974), bi jih moral izstreliti v orbito, vendar je kitarist Brian May med snemanjem zbolel za hudo zlatenico in komaj preživel. Kljub temu pa so z glasbo, ki je bila mešanica težkega rocka, balad, opere, progresivne glasbe in elementov vaudvilla, ustvarili podobo, ki so jo z dodatnim showom, lučmi in predstavami prikazovali na odrih. Ekstravagantni Mercury je s svojim edinstvenim glasom in odrsko pojavo postal zaščitni znak skupine. Brian May, solokitarist, pevec in drugi komponist, pa je iz svoje doma narejene kitare (Red Special) izvabljal zvok, ki je postal še eden prepoznavnih elementov njihove glasbe. Kljub temu so časi triumfa šele prihajali.
Njihova založba EMI je sklenila, da bo za snemanje novega albuma krepko odvezala mošnjiček in tako je A Night At The Opera postal (takrat) tudi najdražji album. Naslov so fantje pobrali po istoimenskem filmu bratov Marx, katerega so si med snemanji ogledali v bližnjem kinu. V celoti so izkoristili takratne tehnične zmožnosti (predvsem glede nasnemavanja vokalnih delov) in počasi do popolnosti izpilili enega najpomembnejših albumov v zgodovini rock glasbe.
Ploščo začenja Mercuryjeva rokerska skladba Death On Two Legs (Smrt na dveh nogah). Neuradno jo je »posvetil« njihovemu neuradnemu managerju Normanu Sheffildu, ki jih je v prvih letih kariere oropal do zadnjega. Mercury je na nastopih napovedal skladbo z besedami: »To a real motherfucker of gentleman!« Mislim, da prevod ni potreben, še bolje pa zadevo ponazarja besedilo: Kot pijavka si mi izpil kri/prekršil si zakon in pridigaš/do bolečine si mi zjebal možgane/pobral si mi ves denar in hočeš še … Zveni znano, ni kaj. In še bolj aktualna je zadnja kitica: Govoriš kot pravi tajkun/vendar si le poln balon/nihče te ne upošteva. Gnevna rock skladba je presenetila vse, saj Queen nikoli niso bili jezni. Bili so ostri, vendar do neke meje. Očitno so potrebovali pravi vzrok. No, Sheffiled jih je tožil in pravdo izgubil.

Adam Lambert, ki je doslej najboljše zamenjal Freddieja z veteranoma Brianom Mayen in Rogerjem Taylorjem
Da pa album ne bi bil preveč uporniški, tej skladbi sledi starinsko obarvana Lazing On The Sunday Afternoon, ki lepo ponazarja dvajseta leta prejšnjega stoletja. Dober hec, vendar okusno narejen. I’m In Love With My Car je izšla kot B stran singla Bohemian Rhapsody in poslušalcem ponudila dobro rock skladbo, ki lepo parodira obsedenost nekaterih ljudi s svojimi avtomobili. Napisal in odpel jo je bobnar Roger Taylor, tretji pevec v skupini odličnih pevcev. You’re my Best Friend je izšla kot druga uspešnica s tega albuma. Napisal jo je basist John Deacon in jo posvetil svoji ženi. Prijetna in lahkotna popskladba je zasedla vrhove lestvic po vsem svetu. ’39 je bil še en hit, ki ga je napisal kitarist Brian May. To je akustična skladba s spevnim refrenom, zanimivo pa je, da tudi te skladbe ni pel Mercury, temveč avtor sam. Druga stran se začne z velikim presenečenjem in za nekatere z najboljšo skladbo skupine sploh: The Prophet Song (Prerokova pesem). Avtor je Brian May in je z osmimi minutami in 17 sekundami njihova najdaljša skladba. Besedilo ponazarja njegove sanje med okrevanjem od zlatenice, ki jih ni pozabil (vesoljni potop, konec sveta …). Stilsko bi jo lahko označil za »progresivni rock«, saj je njena zgradba zelo kompleksna; še posebno močan vtis na poslušalca naredijo vokalni kânoni, kakršnih do takrat rock glasba ni poznala. Love Of My Life je lepa ljubezenska pesem, ki jo je Mercury posvetil takratni spremljevalki Mary Austin! Brian May je v skladbi igral harfo. In potem, seveda – Bohemian Rhapsody, ki jo je tudi napisal hiperaktivni Freddie. Zborovsko petje v sredini je bilo na začetku mišljeno kot nekakšen prehod, potem pa so ta del v studiu dodelovali in dodelovali. Nazadnje so Mercury, Taylor, May in Deacon posneli 78 vokalnih delov, kar je enako velikemu pevskemu zboru. Zato ni bilo nič čudnega, da so med koncertnimi nastopi v tem trenutku zapustili oder, ga zadimili in spustili playback. To v živo pač ne gre. Videospot za to skladbo je za seboj potegnil še eno revolucijo, saj pravih spotov občinstvo do takrat ni poznalo. Začelo se je videoobdobje.
Sklepni del je v stilu velikih – tako kot je legendarni Jimi Hendrix v električno kitaro spravil ameriško himno, je to naredil Brian May z britansko. Kitarska verzija God Save The Queen častno zaključuje enega največjih albumov v zgodovini rockglasbe.
Naslednji album, iz leta 1976, je bil logično nadaljevanje. Prav tako je naslovu tudi tokrat narekovala še ena znana burleska bratov Marx, The Day At The Races (Dan na dirkah). Kljub dobremu izboru skladb, odličnemu petju in muziciranju, dobrim kritikam in odlični prodaji mu žal ni uspelo ujeti slavnega predhodnika. Veliki hit Somebody to Love krasi pevski zbor stotih glasov, ki jih je interpretirala četverica. Torej – še več kot Boemska rapsodija.
To je bilo obdobje prve tretjine njihovega ustvarjanja. Po Noči v operi so posneli še deset albumov in na vsakem so bile najmanj tri ali štiri uspešnice. Okrog leta 1980 je Mercury odkrito razglasil svojo spolno usmerjenost, vendar je z Mary Austin prijateljeval do smrti. Ko je leta 1991 umrl, je dobila največji delež njegovega premoženja, vključno z dvorcem v prestižni londonski četrti Kensington. Njegov takratni in tudi zadnji ljubimec, ki ga je verjetno tudi okužil z aidsom, frizer Jim Hutton, je dobil pol milijona funtov.
Queen so nastopili tudi v ljubljanski Hali Tivoli. To je bilo leta 1979 v sklopu turneje ob izidu albuma Jazz, kjer so hiti: Fat Bottomed Grils, Bicycle Race in Mustapha. Po izidu albuma Live Magic (1987) so prenehali nastopati. Album The Miracle (1989) jih je spet prikazal v odlični formi, vendar nastopov, po katerih so tako sloveli, ni bilo več. Po dveletnem premoru so navdušili z odličnim (po mnenju nekaterih tudi najboljšim) albumom Innuendo (1991 – Namigovanja), kar je sovpadalo z govoricami o Freddijevi bolezni. Ko je bila skladba The Show Must Go On (Predstava se mora nadaljevati) na vrhu britanske lestvice, je Mercury sporočil javnosti, da ima aids. Umrl je naslednji dan.
Album Made In Heaven (1995) je nekaj posebnega. Dobro polovico gradiva je napisal Mercury v zadnjih mesecih svojega življenja. Ob klavirski spremljavi je posnel vse vokalne dele in članom zapustil osnutke aranžmajev, ti pa so glasbo dodelovali kar nekaj let. »Mislim, da bi bil Freddie zadovoljen,« je ob izidu rekel Roger Taylor.
Leto pozneje je z izjavo »Brez Freddieja ni Queenov« skupino zapustil John Deacon, ki je takrat premogel več kot 100 milijonov dolarjev; čeprav ni bil glavni avtor! May in Taylor sta rekrutirala odličnega pevca Paula Rodgersa (ex Free, Bad Company). Pod imenom Queen + Paul Rodgers so leta 2006 posneli album Cosmos Rocks in dve leti veliko nastopali. Leta 2009 so se prijateljsko razšli z besedami: »Imeli smo se lepo.«
V zadnjem desetletju sta May in Taylor intenzivno nastopala z ameriškim pevcem Adamom Lambertom, ki je od vseh kandidatov doslej najboljše oponašal legendarnega Mercurya. Njihove plošče se še vedno odlično prodajajo, turneje pa so razprodane. Spektakel se zdaj imenuje Queen & Adam Lambert.
Besedilo: Tomaž Sršen