Z izrezom trupa in prominentnim prikazom ženskega spolovila takoj po spolnem odnosu, je slika z naslovom Izvor sveta (1866) ena velika provokacija 19. stoletja. Še danes vzbuja zanimive reakcije, na primer študentov učnih ur evropske umetnosti novega veka, nelagodje predavateljev, ki o njej predavajo, ter je trn v peti cenzurni politiki Facebooka.
Poželjivost do ženskega telesa
Gola ženska brez nog in glave, torzo, ki leži v vsej mesenosti pred gledalcem. In ga šokira s svojim široko razkrečenim mednožjem v prvem planu, ki tako vleče vase. Rožnata barva telesa, ki se ovija v belino rjuhe, in gost, temni poudarek sramnih dlak so deli, ki vabijo k dotiku, tako resnični, tako fotografski. Ni fotografija, je oljna slika na platno, ki je v času svojega nastanka raje ostala v privatnih rokah, zakrita, tako kot je bilo naročeno. Nikoli ni bila razstavljena na velikem in aktualno modernem pariškem Salonu.
Ženska – model, pred moškim slikarjem realistom 19. stoletja, ki jo je položil pred gledalca – moškega, jasno! Čisti in pravi realizem, njegova zadnja beseda! Morda prva konkretna pornografija v umetnosti (ki se jo je tako otepala v svojih akademskih konvencijah) slikarstva. Ni kaj, namen je gotovo bil takšen in je še danes – vzbuditi poželjivost do ženskega telesa.
Jo, Courbertova muza; tokrat cela in oblečena
Ljubka rdečelasa Jo
Courbetovi sodobniki in današnji teoretiki so sliko označili za portret. Toda identiteta osebe nam ni vidna, tako kot prostor, v katerem je. Ženska, ki je slikarju pozirala že večkrat, je bila Irka, Joanna (Jo) Hifernan. Rdečelasa Courbetova muza je bila šest let v razmerju s Courbetovim sodobnikom in prijateljem Jamesom Whistlerjem, britanskim umetnikom ameriškega rodu. Prijateljstvo mož se je hitro končalo, ko je nastala slika Izvor sveta. Zanimive anekdote, bi rekli, če smo v dvomih o identiteti upodobljene na sliki. Jo je bila rdečelasa, dlake pa so črne …
Naročnik je bil musliman
Prvotni lastnik in verjetno tudi naročnik je bil Khalil Bey, turški ambasador v Parizu in kronični kockar. Mimogrede, mož je pri Courbetu naročil tudi sliko Spanje, ki ni nič drugega kot nazoren lezbični prizor z Joanno v glavni vlogi. Khalil je Izvor sveta hranil v zadnji sobi in jo razkril le redkim povabljencem ob večerji, za desert!
Kasneje je moral sliko prodati, ker je seveda svoje premoženje zakockal. Menjala je veliko lastnikov (javno ni bila na ogled vse do leta 1988), danes pa je mojstrovina razstavljena, »odkrita« v znamenitem pariškem muzeju Orsay.
Avtoportret umetnika
Slikar objektivnega in brezčutnega realizma, Gustave Courbet
Ko se spomnim podob prostitutk pariškega 19. stoletja, ne morem mimo Courbeta, ki jih je takšne, kot so bile, tudi naslikal – nič lepše, nič grše. V različnih pozah: ene si obuvajo nogavice, druge pozirajo v manekenski pozi za nastanek njemu tako ljubega akta. Brez dvoma je bil Courbet eden najvplivnejših francoskih slikarjev realizma 19. stoletja. Objektov ali subjektov ni olepševal, slikal jih je (na zgražanje mnogih, predvsem pa Akademije lepih umetnosti) takšne, kot so bili. Bil je slikar samouk, rojen leta 1819 v Ornansu, zaradi političnih vzrokov pa je žal moral prebegniti v Švico, tam je tudi umrl leta 1877.
Brezčutna in nerazumna cenzurna politika Facebooka
Poskusite na svojem profilu objaviti reprodukcijo Courbetove slike Izvor sveta. Hitro bo odstranjena z opozorilom, da kršite njihove pogoje pri uporabi. Slika je namreč preveč pornografska, da bi ustrezala pravilom. Pa ni edina! Veliko je umetnin, slik, fotografij, kipov, grafik, ki so že bile umaknjene s Facebookovih strani znanih muzejev in galerij (New York, Pariz …). Ker so pornografske! Toda kdo le je tam poklican za to, da sodi o primernosti umetnostnega dela? Se morda vračamo nazaj v 19. stoletje?
Besedilo: Tina Pavlič
