Koprska Taverna na Carpaccievem trgu v Kopru je bila prizorišče edinstvenega kulinaričnega dogodka Carpaccio story – umetnost surovega, v okviru katerega so lahko gostje v živo občudovali pripravo več vrst carpaccia. Prireditev je vodila Lorella Flego, vse pa se je začelo s pripovedovanjem zgodbe o nastanku carpaccia. Obiskovalci so se tako že uvodoma seznanili s tem, da je jed, ki jo kot specialiteto v svojo ponudbo uvrščajo številne restavracije in gostilne po vsem svetu, svoje ime dobila po znanem beneškem slikarju Vittoreju Carpacciu. V začetku 60. let jo je za posebno priložnost prvič pripravil Giuseppe Cipriani, lastnik slovitega Harry’s Bara, ki so ga barve, značilni rdeči in beli odtenki pripravljene jedi, spominjali na Carpaccieva dela, njegovo umetnost – po mnenju nekaterih, naj bi ga k temu navdihnila ravno ‘La Predica di santo Stefano’ (olje na platnu iz leta 1514), ki je bila v tistem času razstavljena v Benetkah.
Gostje so v petih hodih okusili pisano paleto najrazličnejših okusov, predvsem pa pet carpacciev, ki so jih na mize postregli v vnaprej določenem vrstnem redu, glede na intenzivnost okusa, saj je le na ta način mogoče kar najbolje okusiti vse sestavine, ki so bogatile posamezno jed.
Prvi se je s carpacciem iz surovega mesa brancina predstavil Tadej Gašparin (Pikol), ki je svojo večkrat nagrajeno jed tudi tokrat oplemenitil s kiselkastim okusom granatnega jabolka, kostanjevim medom in obiljem domačega oljčnega olja. Postregel je tudi s prav posebno zgodbo o nastanku te jedi, ki sta jo pred več kot tridesetimi leti kot prva na splošno pripravila prav njegov oče in stric.
Sledil je še en svež morski carpaccio, tunov carpaccio Tomaža Bevčiča, ki ga je kombiniral z jagodami in rdečim poprom, a ravno prav, da mu je uspelo ohraniti tisti pristni okus sveže tune, kar je tudi glavna značilnost jedi portoroške Restavracije Rizibizi.
Prav tako svež, a s priokusom dima, je bil tudi carpaccio vipavske postrvi, s katerim se je predstavil Tomaž Kavčič (Gostilna pri Lojzetu – Zemono). Slovenski mojster kuhinje je svoji jedi dodal sol, ki jo je predhodno dimil, in sladkor, vse skupaj pa diskretno kombiniral s sadnimi okusi hruške, jabolka in celo rdeče pese. Prav posebna je bila tudi postrežba jedi, ki jo je gostom ponudil kar v konzervi, namesto običajnih vilic pa si je omislil slikarski čopič ter tako dal vedeti, da sta kuhanje in priprava jedi prava mojstrovina, umetnost.
Trem morskim jedem je sledil prvi mesni carpaccio, pripravljen iz račjih prsi, saj ima raca v kuhinji Svetozarja Raspopoviča (Restavracija AS) prav posebno mesto. Tudi on je jedi dodal zrna granatnega jabolka, obogatil pa jo je z jesenskim pridihom kostanja, odličnim staranim sirom ter začimbami.
Kot zadnji se je predstavil Fabricio Vežnaver, ki se podpisuje pod zgodbo odlične restavracije Pergola v Zambratiji. Ker stavi na domače istrske okuse in tradicionalno kuhinjo, je carpaccio pripravil iz oslovskega mesa. Da bi kar najbolj ohranil svež in izjemno aromatičen okus jedi, je na tanko narezane rezine mesa povezal le z dvema sadnima okusoma – malino in borovnico, ter domačim oljčnim oljem.
Izbrani mojstri kuhinje so svoje zgodbe podkrepili s pripravo jedi pred očmi obiskovalcev, njihove nastope pa je glasbeno povezala vrhunska švedska vokalistka in kantavtorica izolskih korenin Marina Martensson. Tudi sicer je bilo vzdušje v Taverni odlično, druženje v prijetnem ambientu se je v družbi vinske kleti Vinakoper namreč nadaljevalo tudi po uradnem zaključku prireditve, ki so jo tako organizatorji kot številni obiskovalci ocenili za odlično.