Nemška golfska igrišča so pretežno ravninska, zato je bil ponovni obisk države z največ golfisti v kontinentalni Evropi zame pozitivno presenečenje, saj sem lahko svoje golfsko znanje preizkusil tudi na gričevnatih terenih, kjer so mi izkušnje z Otočca, Mokric in Trbiža prišle še kako prav.
Sredi širokih polj tik ob meji z Avstrijo leži malo mestece Bad Griesbach, ki velja za največji golf resort v Evropi. Poleg hotelov in termalnega parka imajo v lasti tudi pet golfskih igrišč in veliki vadbeni center s tremi “pitch and putt” igrišči, kar omogoča vsakemu golfistu, da najde teren primeren svojemu znanju.
Bad Griesbach
Idejo o gradnji golfskih igrišč sredi pšeničnih polj je dal legendarni nemški kapetan “Elfa” Franz Beckenbauer, ker je po končani nogometni karieri svoj športni izziv našel v tenisu, v katerem pa je le poredko premagal svojega prijatelja Aloisa Hartla, ki je imel v lasti podjetje z nepremičninami.
“Kaiser” Franz je ocenil, da bo imel v golfu več možnosti za zmago in potem, ko je Alois Hartl našel primerno zemljo, tudi aktivno sodeloval v projektu. Na igrišču, ki nosi njegovo ime, igrajo tudi poklicni igralci v sklopu Evropske ture in ravno zaradi organizacije teh turnirjev si je Bad Griesbach utrl pot med najboljše nemške golfske destinacije, saj ima odlične cestne in letalske povezave z dvema mednarodnima letališčema v Salzburgu in Münchnu, ki sta oddaljena manj kot uro vožnje.
Pravo vrednost dopusta na jugu Nemčije pa golfist spozna šele potem, ko prvič obišče igrišča, ki so od hotelskega kompleksa Bad Griesbach Therme oddaljena vsega nekaj minut vožnje.
Za goste petzvezdičnega hotela Maximilian je vedno na voljo prevoz na igrišča s kombijem ali pa z luksuznimi porscheji, saj je ta prestižna nemška tovarna tudi sponzor drugega igrišča z 18 luknjami v kraju Penning, ki se prepleta z Beckenbaurejevim igriščem.
Preostala dva hotela imata štiri zvezdice in sta namenjena družinam z otroki, saj ima Das Ludwig veliko površine za animacijo in dober wellnes enako kot Fuerstenhof, ki pa je bolj namenjen parom srednjih let in starejšim, saj je pri njih poudarek na terapijah in zdravi prehrani.
Za tiste, ki bi radi bivali na igrišču, pa so prava izbira prostorne sobe v klubskih hišah Brunnwies in Uttlau, ki nudijo vse udobje in vam še posebej v spomladanskih in jesenskih mesecih, ko so na voljo paketi z neomejenim igranjem, omogočajo, da zares izkoristite golfski dan. Dobro je poskrbljeno tudi za družine, saj otroci do dopolnjenega 15. leta lahko igrajo zastonj skupaj s starši, doplačati je potrebno samo dodatno ležišče v sobi ali apartmajih.
Urejenost, natančnost in skrb za gosta sta v Nemčiji osnova turizma, zato obisk Bad Griesbacha toplo priporočam, saj je iz Ljubljane mimo Beljaka in Salzburga oddaljen manj kot štiri ure in pol vožnje po avtocesti, razen zadnjih osemdeset kilometrov, ko vozite skozi avstrijske in nemške vasi na obeh straneh reke Inn.
Beckenbauer Golf Course
Svoje štiridnevno golfsko potepanje sem začel na najboljšem in najdražjem igrišču v okolici, kjer igrajo tudi European Tour.
Povsem ravno igrišče s širokimi fairwayi in prostornimi zelenicami v kraju Penning nudi dovolj prostora za postavitev tribun za gledalce, razstavnega prostora za golfska podjetja, VIP-lož in restavracije ter vsega drugega, kar sodi k organizaciji turnirjev na najvišji ravni
. Igrišče me ni preveč navdušilo, saj je dokaj enostavno za igranje in ne ponuja večjih izzivov, razen nekaj vodnih ovir in dvojno zelenico na deveti in osemnajsti luknji.
Za poklicne igralce je tudi dokaj kratko, zato sta ga zmagovalca v zadnjih letih v štirih turnirskih dnevih odigrala z 19 udarci (Alexander Levy, 2016) in 17 udarci (Thongchai Jaidee, 2015) pod parom igrišča.
Skupna klubska hiša z igriščem Porsche, ki se na drugih devetih luknjah prepleta z Beckenbauerjevim, in prostorno vadbišče za dolgo in kratko igro nudijo vse udobje, enako kot restavracija in sobe Penning, ki jih ima lastnik Alois Hartl najraje.
St. Wolfgang Golfplatz Uttlau
St. Wolfgang Golfplatz Uttlau
St. Wolfgang Golfplatz Uttlau
Gospoda sem po naključju srečal pred restavracijo in v kratkem pogovoru mi je razkril, da se je golfa lotil šele pri petdesetih in sedaj, ko je že krepko zakorakal v osmo desetletje življenja uživa, ker ga Franz Beckenbauer še vedno ne more premagati.
Igranje med tednom vas bo stalo 95 evrov, ob koncu tedna pa še deset evrov več. Prvih devet lukenj je enostavnih in so mi v spominu ostale predvsem hitre zelenice, vodna ovira s kamnitim mostom pred drugo zelenico in dolgočasne ravninske luknje.
Na udarjališču sedme luknje stoji velik zaboj z najdenimi žogicami, ki so naprodaj po petdeset centov, majhna blagajna pa je položena kar zraven. »V Italiji ali Vzhodni Evropi na koncu dneva ne bi bilo ne žogic, ne denarja,« sta se nasmejala moja dva soigralca iz Francije, ki sta pustila nekaj evrov in tako nadomestila svoje izgubljene žogice.
Drugi del igrišča je ponudil nekaj lukenj z ožjimi fairwayi, ki pa tudi niso pustile večjega vtisa na nikogar od nas.
Porsche Golf Course
Sosednje igrišče, ki se sponzorsko imenuje po proizvajalcu avtomobilov, leži na istem terenu in se nič kaj dosti ne razlikuje, saj je oba narisal najboljši nemški golfist vseh časov Bernhard Langer.
Zaradi nekaterih lukenj, ki so speljane proti gozdni meji ob robu igrišča, je še bolj zanimivo in tudi vodne ovire mu dajejo pridih šampionskega igrišča. Pogled na trinajsto zelenico (par 3, 158 metrov) je tudi glavna promocijska fotografija za obe igrišči in jo lahko najdete v vseh katalogih enako kot mali srček na štirinajsti luknji, v katerega je z golfskimi žogicami postavljen napis »Srečno igro«. Igrišče mi je bilo po konfiguraciji bolj všeč in urejenost je enaka kot na prestižnem sosednjem igrišču.
Veliko bolj pa je prijazna cena (79 evrov med tednom, 89 ob koncu tedna) in se jo da še znižati, če prenočujete v enem izmed hotelov v Bad Griesbach Therme, saj potem lahko igrate za 64 evrov med tednom in 72 evrov ob koncu tedna.
Tudi Beckenbauerjevo igrišče lahko kot gost hotelov igrate bolj ugodno, saj boste plačali 76 evrov med tednom in 84 evrov ob koncu tedna.
Večina gostov igra najmanj tri dni, zato se jim splača odigrati različna igrišča, ki jih potem v paketu dobijo za soliden denar. Po koncu igranja sem spil pivo in pojedel bavarske klobase kar v klubski restavraciji, kjer so cene zelo solidne za vse, razen za kavo, ki je v primerjavi z mediteranskimi državami povsod v Nemčiji pregrešna draga. Espresso stane 2,50 evra, dvojni espresso 4,40 evra, kapučino pa 3,90, enako kot še kopica drugih kavnih različic.
Za enak denar dobite malo pivo, ki poleti zaleže bolj kot vse drugo. V razmerju kvaliteta–cena je Porsche Golf Course na vrhu med vsemi petimi igrišči v Bad Griesbachu, saj v primeru, da v istem dnevu igrate dve igrišči in ga igrate popoldne po končani jutranji rundi zanj plačate samo 43 evrov.
Allianz Nickolmann Golfplatz Brunnwies
Medtem ko igrišči v Penningu ležita južno od hotelov, je potrebno zapeljati vsega nekaj kilometrov proti severu, da lahko igrate na preostalih treh igriščih ali na prostornem vadbenem centru Golfodrom. Igrišče Brunnweis je za Beckenbauerjem drugo najdražje in od igralca zahteva kar nekaj kondicije, saj se teren ves čas vzpenja in spušča po gričevnati pokrajini.
Tudi hoja med posameznimi luknjami ni ravno kratka, zato je najem električnega buggya ali pa vsaj baterijskega vozička zelo smiseln, saj vas čaka naporen, a zanimiv dan.
Klubska hiša z restavracijo in prostornimi sobami, ki so precej večje kot v hotelih, je velika brunarica, zato deluje zelo alpsko. Po uvodnem kratkem paru štiri že stojite na vrhu hriba in udarjate v dolino, tako da žogica leti neskončno daleč, saj je višinske razlike do zelenice več kot trideset metrov.
Tudi nadaljevanje je pravi hribovski sprehod, a ker je igrišče prostorno, boste brez težav našli vsako žogico. Vodnih ovir ni veliko, pa še te se v obliki malih potokov, zato vam ni treba veliko taktizirati, kam udariti žogico. Igranje po hribu navzgor vedno precej podaljša luknjo, zato je takrat potrebna premišljenost.
Bolj zabavno je igranje v dolino, ko poleg lepih razgledov na okolico uživate v dolgih letih žogice. Igrišče je povsem turističnega tipa in ni primerno za večje turnirje, saj ga morate dobro poznati, da odigrate dobro rundo. Arhitekt Kurt Rossknecht ima rad razgibane terene, ki jih dodatno začini s peščenimi ovirami in se jih spomnim še z Mallorce, kjer so nemški golfisti v večini, zato nisem bil presenečen, ko sem zadnjih nekaj lukenj komaj čakal, da spijem zasluženo pivo v klubski restavraciji. Kljub slabši travi na fairwajih in manjših zelenicah bi ga z užitkom odigral še enkrat.
St.Wolfgang Golfplatz Uttlau
Leži na sosednjem griču in je na nekaj luknjah še bolj zahtevno kot Brunnweis, saj so nakloni terena še večji in tudi prostora za zgrešene udarce je manj. Klubska hiša je sredi vasice v štiristo let starem dvorcu, ki je danes spremenjen v restavracijo, sobe in recepcijo igrišča.
Že štartna luknja se strmo vzpenja po hribu navzgor, kar nato ves dan daje ton vaši igri. Luknje brez omembe vredne višinske razlike so samo zadnje tri na prvem delu in zadnje tri na drugem delu igrišča. Vmes vas čaka veliko zanimivih situacij, ko igrate strmo v hrib ali pa iz hriba v dolino. Brezhibno urejeno igrišče z majhnimi zelenicami vas ne bo pustilo ravnodušne, saj je gričevnat teren obraščen z gozdom, tako da lahko v poletnih mesecih vedno poiščete senco.
V spominu vam bo ostala tudi zadnja luknja (par 5,441 metra), saj se konča na majhni zelenici za klubsko hišo, ki jo varuje vodna ovira. Ker so v bližini še apartmajske brunarice, ki jih lahko najamete, če se na igranje odpravljate z družino ali več prijatelji, imate pri tretjem udarcu občutek, kot da merite proti grajskemu dvorišču.
Uttlau je zanimivo in cenovno ugodno igrišče, še posebej na začetku in koncu sezone, ko lahko v akcijskem paketu “Golf Unlimited” trikrat prespite in štiri dni igrate golf tudi po dve igrišči na dan za ceno 306 evrov na osebo v dvoposteljni sobi z zajtrkom (Uttlau, Brunnweis, Penning), kar je vrhunska ponudba za prave golfske zanesenjake z veliko kondicije.
Golfplatz Lederbach in Golfodrom
Golfplatz Lederbach in Golfodrom
Golfplatz Lederbach in Golfodrom
Najcenejše in najbolj zahtevno igrišče, ki leži najbližje hotelom in tik pred vadbenim centrom Golfodrom, je pravi kondicijski test za vsakogar. Že mala klubska hiša na vrhu hriba vam daje slutiti, da vas med igranjem čaka veliko višinskih metrov in nekaj lukenj se vam bo res vtisnilo v spomin.
Najbolj seveda tiste, ko stojite visoko nad dolino in se vam zdi zelenica velika kot kakšen otroški napihljiv bazen. Težje je igranje v hrib, saj velikokrat komaj vidite vrh zastave, zelenico pa šele, ko pridete do njenega roba. Dobro je imeti v torbi kako žogico več kot običajno, saj gozd ob robu igrišča ne dopušča veliko možnosti, da boste našli tiste, ki jih boste udarili iz fairwaya. Najem električnega buggya je odlična rešitev za lažje igranje, vendar večina domačinov raje pešači, saj je za Nemce golf predvsem kondicijski šport v naravi in so pripravljeni vložiti vso telesno energijo za igranje na osemnajstih luknjah.
Številni pa izkoristijo dopust v Bad Griesbachu tudi za učenje in spoznavanje osnov golfa, kar jim omogoča prostorni Golfodrom s tremi zunanjimi pitch&putt igrišči ter prostornimi dvoranami z golfskimi simulatorji in veliko trgovino. Bad Griesbach Therme s petimi igrišči v okolici bo izpolnil vsa vaša golfska pričakovanja, a na koncu dneva boste tako utrujeni, da časa za turistične oglede, Passau je oddaljen vsega pol ure vožnje, ne bo.
Se pa lahko med potjo domov ustavite v Salzburgu in si v Mozartovem mestu daste duška, če ste bolj umetniški tip golfista.
Besedilo in fotografije: Aleš Fevžer
