V samem bistvu ne morem napisati nič kaj novega o tem Angelu, kar pa niti slučajno ni slabo, kvečjemu obratno.
Nov letnik, stara zgodba. Zelo dobra in okusna zgodba.

Batič – Angel Grande Cuvee 2022
Ker gre za moje najljubše vino, ga na slepi degustaciji ne bi prepoznal zgolj z drugega planeta, ampak iz druge galaksije.
Tako se mi je že npr. zgodilo, da si v restavraciji naročim belega Angela, katerega v karti niso imeli napisanega letnika. Ko vprašam natakarja, kater letnik imam v kozarcu, mi odvrne, da mora preveriti.

Batič klet
Pa mu povsem samozavestno odgovorim, da ni potrebe, da gre za letnik 2019.
In seveda je tako tudi bilo. Skratka, tudi pri letniku 2022 gre za preverjen »recept«, kako pridelati eno najbolj transparentnih slovenskih vin. Zvrst chardonnaya, sauvignona, laškega rizlinga in sivega pinota z 10 mesečnim zorenjem na drožeh v lesu.
Nežnejše zlatorumena barve s široko, vendar prefinjeno paleto vonjev v obliki grenivke, melone, bele breskve, rdečega jabolka, cvetočega travnika, zelišč ter noto maslenosti in zorenja v lesu.
V ustih urejeno, fino, elegantno, s šarmom in izjemno širino.
Vino je mehko, svilnato, z oljnato teksturo in neponovljivo Batičevo pozitivno energijo, ki se jo občuti ob slehernem požirku.

Bogato, pa vendar nežno, kompleksno, pa vendar nezahtevno.
Kljub polnosti premore izjemne kisline, ki poskrbijo za brezhibno pitnost in sočnost. Kako izjemno vsebino imam v kozarcu nazadnje potrdi še pookus, ki je zopet zgodba zase. Samo v pookusu tega Angela dobimo toliko vsebine, kot je ne dobimo v večini ostalih vin v vseh njihovih fazah.
Če smo pookusu pripravljeni prisluhniti, nam bo svojo precizno in dolgo zgodbo pripovedoval še zelo, zelo dolgo.

Miha Batič
Tega Angela bi opisal kot mednarodnega, nekje med Bordojem in Burgundijo, s pečatom lokalne zemlje in ljudi.
Toliko, kot je mednaroden, je tudi vipavski, in toliko, kot je vipavski, je tudi mednaroden. Napisano drugače in z eno besedo, svetovljan, pridelan sonaravno.
Angel ostaja Angel, in točno takšen je tudi najboljši.
Enkrat Batič, vedno Batič.
Besedilo in fotografije: Gorazd Selič