Zanimiva zgodba iz Črnič v Vipavski dolini, ki je zapakirana v zelo okusno celoto.
Gre za vino iz opuščenih vinogradov, v katerih niso bile trte obrezane že več kot deset let. Na 3000 trsih je zraslo grozdja zgolj za en hrastov 225 litrski sodček barik.
Do sedaj so pridelali le tri letnike tega cabernet sauvignona.
Prav posebna je tudi etiketa, ki krasi steklenico. Na njej je fotografija, ki so jo posneli v tem vinogradu in na njej ujet trenutek, ko so bogomolko zmotili med tem, ko se je sladkala z jagodo cabernet sauvignona.
Cigojevi so mi zatrdili, da takšno igro narave ujameš mogoče enkrat v svojem življenju.
Vino je srednje intenzivne barve rubina s svetlejšim robom. Vonjamo temno čokolado, grozdje, podrast, malček cimeta in vanilije ter note popra in začimb.
Že v nosu se razkrije neverjetna širina in globina vina.
Vse zaznave so čudovito zaokrožene z noto zorenja v lesu in pridajo prav posebno patino, že kar mističnost napoja. V ustih polno, bogato, dobesedno potentno. Ampak že v istem hipu moram opozoriti, da za vso ošabnostjo takoj usekajo perfektne višje kisline, ki kljub nabildanosti naredijo vsebino neverjetno pitno, sočno, poželjivo.
Gre za tipičnega predstavnika sorte, ki je rabil čas, da je ravno ta trenutek ob njem tako zelo, zelo lepo.
Seveda še vedno premore taninski oprijem, ampak nič v vinu več ne grize, ne razgraja ali kriči. Zaznave so se med seboj povezale, si podale roko, vsega je ravno prav, ničesar ne bi spreminjal. Kot sem omenil že ob zaznavah v nosu, se občutek mističnosti, brezčasnosti v ustih zgolj še intenzivira.
Gre za čudovit dar narave, kjer so se zadeve enostavno poklopile.
Tega se zavedam ob slehernem požirku vina, ki bi ga v ustih valjal v nedogled. Ko pa ga končno pogoltnem, se poslovi prefinjeno in elegantno, kot največji frajer na gala prireditvi, saj se zaveda, da je ravno ta večer v svoji življenjski formi in da so bile vse oči in vsa čutila uprta vanj.
Žvrgolim!
Besedilo in fotografije: Gorazd Selič
