Bela krajina je po krivici najbolj spregledana slovenska regija. Toda tisti, ki so tam bili enkrat, se bodo vedno vračali. Zaradi neokrnjene narave, prelepih sprehajalnih in kolesarskih poti, prijaznih ljudi in ne nazadnje – žepu zelo prijaznih cen.
V regiji je množica gostiln, ki znajo ponuditi okusno klasiko z nekaterimi lokalnimi posebnostmi (belokranjska pogača, belokranjsko cvrtje), nadstandardov pa ni. Oziroma so – že več kot dvajset let na enem samem mestu – v gostilni Kapušin. Zato ta gostilna slovi daleč naokrog. Ne samo kot svetilnik nove belokranjske kuhinje, pač pa tudi kot nadstandardni ponudnik gostinskih klasik. Če gredo Belokranjci v Kapušina, potem je vzrok kak poseben dogodek, tujci pa ga imajo na rednem sporedu. Preverjeni sommelier Roman Kapušin s svojo ženo Ano in hčerama suvereno raziskuje svoje okolje, hodi po svetu in določene vplive domiselno prilagodi svoji ponudbi.
Odločili smo se za degustacijski meni petih hodov in se jim prepustili tudi z vini. Prvi krožnik, na hitro popečen in mariniran jagnječji file na rukoli z domačim srednje močnim sirom, je bil krasen uvod v kraljevsko pojedino – mehko, sočno in slastno. Sledila je na videz poznana in klasična jed, ki to ni bila. Žlinkrofi so bili narejeni iz testa za rezance, polnjeni pa so bili z drobljencem, jajcem in mletim piščančjim želodčkom in jetrci. Prav slednje so dale kremast in mazav okus, medtem ko je jurčkova omaka okrog njih prav zaživela s svojo aromatiko. Za hrustljavost pa je poskrbel čips iz rdeče pese, dodatno aromatiko pa je prinesel prah domače pečene šunke. Zelo fino!
Jagnječje posebnosti so ene od glavnih jedi klasične belokranjske kuhinje. Tam namreč živijo ovce pasme belokranjska pramenka, ki navdušujejo v večplastnostjo okusov mesa. Zato je bila prva glavna jed v tem smislu, saj je na žaru pečena jagnječja zarebrnica na ajdovi kaši z maslenim korenčkom pogladila naše brbončice s polnimi, maslenimi okusi.
Tudi druga glavna jed je bila iz tega poglavja – tagliatta (narezani kosi odličnega govejega fileja), ki je bila prej marinirana v bučnem (!) olju z zdrobljenimi bučnimi semeni, je bila noro dobra. Prav zaradi uporabe drugačnega olja in hrustljavosti bučnih semen je bila tako posebna. Spremljava koruzne kreme in grahovega pireja se je lepo spojila in sveži jurčki na žaru so dobili še lepšo podlago.
Sladice so bile prav tako izvrstne – panna cotta z bučnim oljem in borovničev sorbet sta lahkotno predrla zapreke v požiralniku in elegantno naredila prostor za še eno klasično belokranjsko sladico – za ajdovo potico s orehi, ki je hipno izginila s krožnika.
Kapušin je izvrstna gostilna, kjer boste uživali ob bogati dediščini belokranjske kuhinje, ki se suvereno pomika v 21. stoletje. Vinska karta sicer bazira na domačih matadorjih, kjer prednjači Otmar Šturm s svojimi čarobnimi napitki.
Besedilo in fotografije: Tomaž Sršen