Že ko sem leta nazaj prvič pokusila hvarski plavac, me je prevzel neki prijeten občutek, saj me je vino v trenutku prevzelo in se za vedno usidralo v spomin mojih brbončic.
Ko sem prvič prišla v Sveto Nedeljo, se je ta občutek ponovil in prav vsakič, ko se vrnem tja, je enako. Kot bi se vrnila domov.
Vedno – takoj, ko parkiram avto – in še preden kogarkoli pozdravim ali se zazrem naokoli, se sprehodim do znamenitega bora na koncu pomola. Od tam naprej ni poti. Kot da dejansko stojiš na koncu sveta. Samo še morje je naprej.
Sveta Nedelja je majhen kraj na južnem delu otoka Hvara, za številne eden izmed najlepših, prav gotovo pa tudi eden od najbolj sončnih otokov v Jadranskem morju.
Ne glede na to, da je Hvar vedno veljal za v poletni turistični sezoni najbolj oblegan otok, je v Sveti Nedelji drugače.
Tja se namreč lahko pride z avtomobilom skozi edinstven tunel, kjer semafor izmenično dovoljuje vožnjo samo v eno smer in to samo za osebne avtomobile in morda kakšen manjši kombi.
Ali pa z morske strani, vendar se v marini lahko zasidrajo samo barke do dolžine 30 metrov. Tako, da neke pretirane gneče ni in je to pravi kraj za ljudi, ki so celo leto v konstantnem časovnem kolesju.
Tam se zdi, da se je čas ustavil, da še vedno lahko pokramljaš z domačini, ki se jim nikamor ne mudi, skočiš v kristalno čisto morje, spiješ kozarec vina, se predaš okusnim morskim grižljajem in zvečer odigraš partijo balincev. Pravi odklop za dušo.
Kljub temu je Sveta Nedelja znana po vsem svetu. Njeno ime je s svojimi vini ponesel preko morja na celino in potem skozi leta še veliko dlje največji, najtrofejnejši, nekateri pravijo celo najbolj nor hrvaški vinar, Zlatan Plenković.
Verjetno ni vinoljuba, ki zanj še ne bi slišal in v kozarcu zavrtel njegov plavac ali bogdanušo.
Od začetka: Letos je minilo 30 let, odkar je Zlatan Plenković napolnil svojo prvo steklenico vina in pet let kasneje je ustanovil blagovno znamko Zlatan otok.
Žal se z ženo Majo in otroki, Marinom, Antonio in Nikolo, ni mogel veseliti tega jubileja, ker je, veliko prezgodaj, zapustil ta svet marca 2016.
Ampak Zlatan ni odšel zares, živi dalje skozi zgodbe svojih vin, ki jih nadaljujejo njegovi najbližji.
Začelo se je na enem hektarju vinogradov in se skozi leta, z Zlatanovo trmo, predvsem pa vizijo počasi dopolnjevalo, širilo. Leta 1993 je bilo ustanovljeno podjetje Zlatan otok, v okviru katerega se vina pridelujejo in prodajajo še danes.
Svoje vinograde imajo Plenkovići na strmih pobočjih južnega Hvara, v Sveti Nedelji in Zavali. Vinogradov, ki jih lahko opazuješ z morja, je danes skupaj deset hektarjev.
Tam rasteta v glavnem plavac in bela bogdanuša, hvarska avtohtona sorta. Seveda ne moremo mimo korčulanskega pošipa. In popolnoma logično – vsi vinogradi so ročno obdelani. Kot pravijo tam: na trsu je malo, skoraj nič. Ampak kar je, daje najboljše.
Ampak to še ni vse. Zlatan je pred leti pod Biokovim, v Makarski, posadil kaštelanski crljenak (prednik kalifornijskega zinfandla), pošip in seveda plavac, ki ga ni malo.
Danes je tam 60 hektarjev njihovih vinogradov. Poleg teh sort, ki predstavljajo večino, imajo zasajene še mednarodne – syrah, merlot in cabernet sauvignon, celo tempranillo, pa dubrovačko malvazijo in žilavko, ki je bila Zlatanu tako všeč, da so jo nekaj časa v manjših količinah celo stekleničili kot sortno vino.
Ko se začne trgatev, ki pri Plenkovićevih traja od sredine avgusta do začetka oktobra, vse grozdje v hladilnikih zvozijo v malo Sveto Nedeljo, kjer stoji tudi njihova klet.
Zlatan otok danes zaposluje 40 ljudi, v času sezonskih del, predvsem trgatve pa vsaj še 20 dodatnih.
Enologijo v kleti vodi Davor Šestanović, njihov svetovalec, ki jih obišče nekajkrat na leto, pa je naše gore list – Klemen Lisjak s Slovenskega kmetijskega inštituta.
Letno prodajo približno 400.000 steklenic, od tega dve tretjini na domačem trgu, ena tretjina gre v izvoz: ZDA, Nemčija, Nizozemska, Avstrija, Avstralija, Kitajska. Celo v Francijo, v Bordeaux!
Prav gotovo se je Zlatan Plenković s svojimi vini, z marino, ki jo je pod svojo hišo zgradil v letu 2001 in ki sprejme do 20 bark (20-metrskih, na zunanjem pomolu do 30-metrskih), restavracijo Bilo idro, ki je v marini začela delovati leto kasneje in apartmaji, kjer vsako leto med drugimi dopustuje tudi kar nekaj prijateljev iz vinskega sveta, globoko zasidral v svoji Sveti Nedelji.
Z vsem tem je pustil velik pečat in seveda tudi veliko odgovornost vsem njegovim, da nadaljujejo to pot. In to počnejo z velikim veseljem in uspešno.
Najstarejši sin Marin živi sicer v Zagrebu in se domov vrača, ko klet obiščejo kupci s celega sveta; skrbi namreč za prodajo in marketing. Mlajši Nikola je doma, v vinogradih in kleti, pa v marini in restavraciji. Antonia skrbi za apartmaje in rezervacije za marino ter skupine, ki prihajajo na degustacije.
Tukaj in zdaj
V Bilem idru, njihovi restavraciji, smo sedeli z Nikolo in Antonio ter klepetali o preteklosti in seveda tudi prihodnosti. Od mize lahko opazuješ ribice, ki plavajo med jadrnicami, zasidranimi v marini.
Ob kozarcu roseja in dalmatinskem pršutu – na začetku seveda – sta povedala, da z veseljem in zagnanostjo nadaljujejo očetovo zgodbo, da bi morda v prihodnosti na trg spravili še kakšno novo vino. Da bi privabili v njihov kraj še več ljudi, ki znajo prisluhniti žlahtni kapljici v kozarcu.
Potem smo se sprehodili skozi klet pod restavracijo, kjer zorijo arhivska vina. Klet je pod morjem, skozi okna opazuješ ribe, ki plavajo mimo, kar je res nenavadna kombinacija, ki prevzame vsakega obiskovalca.
Pa smo se vrnili nazaj, na hobotnico v solati in kozarec bogdanuše. In smo kramljali dalje.
O vinih, ki jih lahko pokusite pri njih v marini, o degustacijah, ki jih pripravijo za skupine, pa tudi za individualce, ravno tam, tik ob morju.
Potem so na mizo prinesli dalmatinsko gregado. To je značilna jed tistih krajev, a je malo poznana. Gre za izbor različnih rib, kuhanih s čebulo in krompirjem, ki je pravcata zadeva za vroče dalmatinske dni.
Jastoga je v morskem bazenu v restavraciji ujel kar Nikola. In ko smo čakali, da ga pripravijo – s špageti, na rdeče – smo seveda klepetali dalje. O Maji. Mami. Brez katere seveda vsega tega ne bi bilo. Ki je vedno bila in še vedno je v oporo vsem.
Hitro je minil čas … kot vedno. Nikola je moral dalje, Antonia počakat nove goste.
Če vas pot to poletje ali katero od prihodnjih zanese mimo Hvara, obiščite Sveto Nedeljo.
Spijte kozarec vina Zlatan otok. Pokramljajte z domačini. Vzemite si čas. Morda celo ostanete. In morda se boste, kot jaz in številni drugi, vračali.
Marina Bilo Idro
Sveta Nedjelja, otok Hvar, Dalmacija
- Maksimalna dolžina bark: notranji pomol do 18 m,
zunanji pomol do 40 m - Ugrez: notranji pomol do 4 m, zunanji pomol do 7 m
- Dodatna ponudba: polnjenje vode, električni priključki, WC
- Restavracija Bilo Idro
Lokacija:
Google Karte
GPS koordinate: 43° 8′ 3” S | 16° 35′ 10” I
Kontakti:
booking@zlatanotok.hr
+ 385 (0)21 745 703
+ 385 (0)91 572 8948 (gospa Antonia Buratović)
+ 385 (0)91 321 0022 (gospod Nikola Plenković)
Namestitev
Sveta Nedjelja, otok Hvar, Dalmacija
Nad marino, 100 metrov stran, poleg morja, nudijo nočitev z zajtrkom v terminu od 01. 06–01. 10.
Vsaka soba ima svojo kopalnico, možnost namestitve za 1–3 osebe, klima, wireless
Lokacija:
Google Karte
GPS koordinate: 43° 8′ 3” S | 16° 35′ 10” I
Kontakti:
booking@zlatanotok.hr
+ 385 (0)91 572 8948 (gospa Antonia Buratović)
Besedilo: Koni Marchesan
Fotografije: arhiv vinarne