Naslov: Ratež 48, Brusnice
Splet: gostilna-vovko.si
Telefon: 07 30 85 603
Odprto: vsak dan od 12. do 21. ure, ob nedeljah in praznikih zaprto; rezervacije obvezne!
Vovko je brez dvoma ena najboljših dolenjskih gostiln, kjer veliko dajo na avtohtonost in tradicijo.
Vedno, ko človek pri njih je, se odlično in domače počuti. Za to pa so pod vodstvom Roka Vovka, ki je gostilno nasledil od staršev, odgovorni prav vsi zaposleni. Ljubeznivost, prijaznost, informativnost in še kaj bi našli – je na visoki ravni. Ko smo naročali pethodni meni, smo bili malo v dvomih, ali ga bomo zmogli. Pa smo ga – z lahkoto!
Z vini je tokrat kraljeval Colnar in nas res navdušil.
Rok
Prvi, hladni krožnik je udaril s polnimi in uigranimi okusi – tatar dimljene postrvi s hrenom in postrvjimi ikrami ter doma narejena majoneza iz bučnega olja.
Vse je bilo lepo skladno, ničesar preveč ali premalo in zadovoljno smo mlaskali ob tej originalni in okusni preproščini.
Drugi krožnik je bil malce italijansko nastrojen, kajti raviol je bil polnjen s slastno špinačo in skuto, kar mu je dajalo odličen nežen, a hkrati poln okus.
Potočni raki (jelševci) so pri nas sorta, ki se počasi vrača v naravo, saj so jih v preteklosti skoraj iztrebili. Rok pa jih vrača na mizo, saj so jih v njihovi okolici včasih redno ponujali. No, zdaj jih kupuje v Španiji, tako da s tem ni težav. Tako so ti res sladki repki (bolj sladki od kvarnerskih škampov) v povezavi s hrustljavo zelenjavo in nežno polnitvijo raviolov na tekmovanju izvrstnosti okusov brez konkurence popolnoma zmagali.
Dolenjski ravioli, polnjeni s špinačo in skuto z repi potočnih rakov in zelenjavo.
Gostilna Vovko odlično zadovoljuje tudi izbrane tuje okuse, zato kakšen vpliv francoske kulinarike ni odveč.
Tam so ena največjih posebnosti račja in gosja jetra in prve Vovko postreže zelo preprosto. Na hitro spečena na žaru s tenko jabolčno rezino in malinovo kremo z malino. Vse to začini z briljantnim sladkim chardonnayjem Otmarja Šturma iz Bele krajine. Kombinacija je ravno zaradi izjemne preprostosti parala nebo in brbončice so navdušeno vriskale!
Pečena gosja jetra z jabolčno rezino.
In smo šli naprej. Glavna jed je bila nežno in ravno prav pečena svinjska ribica, polnjena s suho slivo v omaki iz portovca, priloga pa je bila elegantna rezina porove zloženke.
Por ni preveč dominiral, ampak seje lepo zlil s portovo omako. Meso je bilo ravno prav pečeno, da je bilo še sočno in suha sliva (stari kuharski trik pri svinjskih ribicah) je dodala ravno prav sladkosti, ki se je navezala na sladkasto omako iz znanega portugalskega vina. Kot se pri klasikah spodobi, smo zraven dobili še solato z motovilcem, jajcem in bučnim oljem.
Svinjska ribica s suho slivo v portovi omaki s porovo zloženko.
Sladica je bila presenetljiva – kos pehtranovega štruklja ob »jabolčnem kompotu« – samo uležani jabolčni kosi – in vaniljevo kremo. Prav vse je štimalo in jed je bliskovito izginila s krožnika!
Pri Vovku smo kar velikokrat jedi in prav vedno znova nas presenetijo s svojim preprostim, a originalnim videnjem lokalne ali pa svetovne kulinarike, ki jo uporabljajo kot močno orožje.
Zmerno sladki pehtranov štrukelj z jabolčnim kompotom in vaniljevo kremo.
Vinska karta je korektna in Rok suvereno jezdi na domačih matadorjih, katerih vina so se v zadnjih letih izredno poboljšala. Toplo priporočam!
Besedilo in fotografije: Tomaž Sršen
