Naslov: Ljubljanska cesta 124, Domžale
Splet: www.gostiscejuvan.si
Telefon: 01 724 13 11
Odprto: vsak dan od 12. do 22. ure; nedelja od 12. do 18., ponedeljek in torek zaprto
Gostišče Juvan je ena izmed večjih domžalskih znamenitosti. Ima dolgoletno tradicijo (od leta 1963 dalje) in izvrstno kuhinjo, ki se NE spreminja.
Res je, prav ste prebrali! V dobi, kjer je modno vsak teden popolnoma spremeniti jedilnik, Juvanovi trdno vztrajajo še pri jedeh, ki sem jih tam še kot mulec zelo rad jedel, ko smo jih s starši včasih obiskali. Prisegajo na odlične lokalne sestavine, stare recepture Mirkove mame in prave okuse vsega, kar pripravijo. Kot se za tako klasično gostilno spodobi, so porcije precej velike, zato je skorajda običaj, da boste kaj odnesli domov.
V takšni gostilni se takole, pozimi, zelo spodobi naročiti vroče juhe. Mi smo zaplavali z izvrstno gobovo z rezanci in domači žlinkrofi, polnjenimi z mletim mesom in zelišči. Že dolgo nismo jedli tako dobre juhe, ki si je takoj prislužila naziv Župa meseca. Nekaj podobnega je bila tudi gosta gobova (gobe in krompir), kar je še posebej slastno, če dodajo še malce kisle smetane.
Glavne zvezde (iz leve) – Keka Pogačar, kuhar Rok Šlander in Juvani (Irena, Mirko in Maša)
Slina nam je v pričakovanju novih dobrot zalivala usta in brbončice so prišle na svoj račun pri toplih predjedeh. Pečeni jurčki na žaru so se združili z gorgonzolo, ki pa je bila premočna, saj so te gobe dokaj nežna stvaritev in od njihovega okusa ni ostalo kaj dosti. Zato pa so bili žlinkrofi (takšni v kot juhi), preliti s slastno sirovo omako, odlični in krožnik smo pomazali do dna. Ta sir je bil pazljivo izbran, saj se je lepo povezal s testom in mesnim polnjenjem.
Kot sem povedal na začetku, smo v to gostilno pred mnogimi leti hodili s starši na nedeljska kosila in zelo rad sem jedel telečji zrezek z jurčki v smetanovi omaki. Spomin okusa in teksture sem imel venomer pred sabo in zdaj sem to lahko tudi v živo podoživel. Receptura oz. okusi se ne glede na moje zdajšnje dojemanje hrane niso spremenili prav nič! Ravno prav sočno in tenko telečje meso, obilo aromatičnih jurčkov in smetana, ki je to zaokrožila! Spet sem za hip postal otrok, ki je užival v nedeljskem kosilu pri Juvanu!
Jurčki na žaru z gorgonzolo in žlinkrofi v sirovi omaki
Legendarni telečji zrezek z jurčki
Pečena telečja krača
Ko smo na mizo dobili solato – rdeči radič z jajcem in krompirjem, je sledilo drugo potovanje skozi čas. Juvanovi so eni od redkih, ki določene solate delajo še „po starem“; se pravi, da še topel, kuhan krompir prepojijo s kisom, bučnim oljem in ravno pravšnjo mero česna, ki je sicer v ozadju okusa, ampak ga je ravno prav za dodatek k hrustajoči slastnosti radiča. Vrhunsko!
Pri glavni jedi smo kolebali med kmečko pojedino, ki je pri Juvanu ena izmed najboljših v bližnji in daljni okolici, in pečeno telečjo kračo, ki je tudi njihova posebnost in smo se odločili zanjo. Ker ne strežejo porcijskih mer, je treba naročiti vso kračo, ki pa jo potem nemočni gost lahko vzame domov in osreči družino. Prinesejo jo na velikem pladnju z dvema kepama odličnega praženega krompirja in oparjene zelenjave (cvetača, brokoli, korenje in brstični ohrovt). Te priloge so se ob sočnem mesu prilegle kot „ata na mamo“, malce težav pa smo imeli pri rdečem zelju, ki je bilo odločno presladko.
Brez sladice ne gre in Mirko nam je prijazno prinesel mini porcijo izvrstne čokoladne torte. Še dobro, da je bila majhna, saj je bila sicer več kot odlična, ampak tudi tako nasitna, da smo komaj vozili domov.
Kakorkoli že – vedno imam težave, ko me kdo sprašuje za dobro domačo gostilno v Ljubljani ali okolici. Zdaj jih nimam več, kajti veste vsi, da je odgovor eden – Juvan v Domžalah!
Besedilo: Tomaž Sršen
Fotografije: Aleš Fevžer
