Trdim lahko, da kar dobro poznam slovensko vinsko sceno. Precej dobro vem, kdo kam sodi.
Zato sem prepričan, da je vinarstvo Bizjak iz spodnje Vipavske doline verjetno najbolj podcenjeno in nepoznano glede na vina, ki jih pridelujejo.
Trdim, da le malokdo pridela takšno kakovost za tako zmerno, sprejemljivo ceno. Pri vinih Bizjak človek za vložen denar dobi zares veliko muzike, oz. vina. Ko vsemu prištejem še iskrenost, srčnost in dobroto ljudi, je zgodba po imenu Bizjak v mojih očeh še toliko več vredna. In tudi ta cabernet sauvignon ni nobena izjema. Marsikateri mnogo bolj znan in izpostavljen vinar bi zardel ob tem vinu, sploh glede na navite cene svojih steklenic.
Skratka, vino je globoke barve rubina s svetlejšim robom. Vonjamo drobno gozdno jagodičevje, cedro, tobak, poper, zelišča, pa note po praženem in malce tudi že terciarnih zaznav podrasti. Vzeto v celoti, v barvi in nosu svoja leta zelo dobro skriva. Še vedno dominira sočnost in živahnost. Tudi v ustih najprej udari svežina, pitnost, fascinantne kisline naredijo tekočino še kako živo, dobesedno razigrano. Okusimo zrelo temno sadje in čokolado. Tanini še vedno zelo prisotni, še vedno opozarjajo nase, še vedno sušijo dlesni in v navezi s kislinami dajo vedeti, da še niti slučajno nismo preko zenita. Široko, globoko, večplastno. Prav neverjetno je, kako je ta cabernet sauvignon na eni strani poželjiv, piten, dobesedno razigran, na drugi strani pa kompleksen, resen gospod, ki ga dobesedno moramo vikati. Kar nekaj let sem hranil steklenico v svoji arhivi. Ker zelo dobro poznam Bizjakove sem vedel, da bo vino dobro.
