Naslov: Via Liguria, 1, 35030 Sarmeola – Padova, Italija
Splet: www.alajmo.it
Telefon: +39 049 630303
Odprto: vsak dan od 8. do 15. ure in od 17. do 22. ure, razen v nedeljah samo od 8. do 15. ure; nikoli zaprto
Il Calandrino je podrestavracija ene najbolj znanih italijanskih restavracij s tremi zvezdicami, imenovani Le Calandre, ki je v isti stavbi.
Tam vladata brata Alajmo. Raffaele (Raf) skrbi za poslovni del, mlajši, Massimilliano (Max), pa je kuhar, ki je do prve michelinke prišel že pri svojih rosnih devetnajstih letih.
Doslej sta ustvarila pravi imperij z osmimi restavracijami in pridobila še eno michelinko v restavraciji Quadri v Benetkah.
No, mimogrede – imata tudi vrhunsko italijansko restavracijo Cafe Stern v Parizu.
Simone, prvi kuhar Calandrina in njegova pomočnica Ilaria.
Italijani v Parizu, ki delajo zelo uspešno? Ja, brata Alajmo sta natančno to. In mimogrede – navdušujeta tudi v Maroku!
Glavni kreator jedi v vseh franšizah je Max, ki kulinariko obvlada do obisti. Bivši urednik italijanskega vodnika Michelin je rekel, da je dobro, da imajo največ tri zvezdice, ker bi Massimilliano Alajmo moral dobiti štiri.
Il Calandrino je zasnoval kot nadstandardni bistro z odličnimi jedmi, ki ponazarjajo letne čase.
Ljudje se tam ne zadržijo dolgo časa, ker pojedo eno ali dve jedi. No, mi smo štiri v sklopu malega degustacijskega menija pod imenom Laura (ime Maxove in Rafove sestre, ki je tudi članica družinskega imperija).
Sommelieri posel odlično obvladajo, natakarji pa tudi, saj so nam v kozarce odmerili nekaj velikih posebnosti.
Pečene artičoke z zelenjavno omako in pirejem iz pastinaka.
Po pozdravčkih iz kuhinje smo dobili prvi krožnik v obliki pečenih artičok z zelenjavno omako in pirejem iz pastinaka.
Sklepam, da je artičoke kuhar Simone (ne kuha Max, on dela v sosednji restavraciji) najprej pokuhal, jih s tem lepo zmehčal in potem popekel na zelo vročem olju.
Plod te posebne rastline je ohranil vse svoje vsebnosti. Od vonja do okusa – z dodatkom intrigantne hrustljavosti, ki se je lepo povezala z zmerno aromatiko pastinaka. Krožnike smo zelo hitro počistili.
Ričota z rdečim vinom, fižolom in ocvrtim brokolijem.
Naslednji krožnik je bil neke vrste ričet, ki so mu dodali rdeče vino za aromatiko, repke gamberov in jurčke.
Konglomerat okusov je bil izjemen in tudi ta jed ni dolgo časa živela. Zmazali smo jo hipno!
Glavna jed menija Laura je bila morska žaba oz. njen pečen file, ki so ga položili na rumeno pečeno polento, kot priloga pa je bila kuhana solata z olivami.
Morje v morju okusov, ki pa so se ob pravem vinu (prelepi rdečak lagrein) razvili v nekaj novega in doslej še neokušanega. Vsekakor vrhunec popoldneva!
Morska žaba s pomarančo na polenti s solato in olivami.
V trenutku narejena »millefoglie« s kremo iz belih tartufov in jabolk.
Brez sladice pa seveda ne gre.
Vedeti moramo, da Il Calandrino svoja vrata odpre že ob 8. uri zjutraj za zajtrke, kamor sodijo tudi sladice, zato je kar velik del restavracije slaščičarna.
In tukaj delajo nekatere sladice »na hitro«, kamor spada tudi tradicionalna italijanska lahkotna sladica millefoglie – tisoč plasti.
Tokrat so nežno listnato testo napolnili s kremo iz jabolk in belih tartufov. Briljantno!
Il Calandrino je vsekakor vreden obiska, če si že velikega brata s tremi zvezdicami na nasprotni strani zgradbe ne morete privoščiti.
Besedilo in fotografije: Tomaž Sršen
