Naslov: Podgorje 1, 6216 Podgorje
Splet: www.facebook.com/gostilna.podslavnikom/?locale=sl_SI
Telefon: 041 321 379
Odprto: vsak dan od 12. do 15. ure in od ; ob 19. do 22.; v ponedeljek in torek zaprto
Gre za staro, a zelo solidno gostilno na robu Krasa, Istre in Brkinov, ki se drži starih receptov in avtohtonih materialov.
Družina Čendak je tam že skoraj trideset let, in mlajša generacija prevzema vajeti. Najdete jih na odcepu iz avtoceste proti Kopru, takoj po izhodu iz drugega tunela (smer iz Ljubljane proti Kopru).
V času mojega delovanja sem jih obiskal že kar nekajkrat, in vedno smo dobro jedli – če razumete in cenite divjačino.
V Sloveniji je poleg Matička v Kranju samo še ta gostilna, ki prisega na divjačinske jedi. Oče, Vlado Čendak, je (bil) uspešen lovec, ki je vedno priskrbel pristne mesnine izpod Slavnika, ki je pravi zaklad čiste divjačine.
Mama Virginia pa je bila odlična kuharica.
Na žalost pa je mama pred desetimi leti umrla, in Vlado je prevzel delo v kuhinji. Prva oseba, ki zdaj vodi gostilno, je Vladov sin Igor, in stvari tečejo kot namazane. Seveda z divjačino in gozdnimi plodovi v glavni vlogi.
Kot se za takšne gostilne spodobi, smo na mizo najprej dobili ploščo hladnih poslastic.
Jelenovo salamo, suho panceto in različne sire iz okoliških kmetij.
Mesnine so bile odlične, siri pa rahlo suhi. Glavna zvezda med jedmi v tej gostilni pa niso divjačinske jedi, pač pa odlični ravioli, ki jih je že desetletja nazaj izumila pokojna mama Virginia.
Polnjeni so s tremi različnimi siri in so zares slastni ter polnega okusa.
V sredah in četrtkih jih žal za kosilo ne morete dobiti, saj jih takrat izdelujejo in morajo imeti zaradi inšpekcije gostilno zaprto. Lahko pa jih zamrznjene kupite za s seboj. Prodajajo jih v več gostilnah na Obali.
Ko jih strežejo, jim dodajo različne prelive, ki še bolj poudarijo njihov okus.
Ker smo prosili za majhne porcije, smo dobili po dva raviola na krožniku. Prva dva sta bila obdana s pečenimi jurčki, ki pa zaradi prehitre peke niso dali vsega od sebe, saj so bili rahlo grenki. Druga polovica krožnika pa je bila genialna, saj so jih obdali z naribanimi belimi tartufi.
Naslednji krožnik je bil posvečen divjačini.
Prvi del mesa je bil medved v slastni, po brinju dišeči omaki, drugi del pa je dodal divji pujs s podobno omako. Še malce brusnic zraven in okusi gozda so se razprli po naših brbončicah.
V vlogi glavne jedi je bil tele jelena v treh različnih verzijah.
Prvi kos pregrešno mehkega mesa je bil zgolj pečen na žaru, drugi obdan s pečenimi jurčki, tretji pa z belimi tartufi. Omake je bilo malo, pa tudi potrebovali je nismo, saj je bil mladi jelen zelo sočen in omamno dober.
Sladic nismo mogli, čeprav so ponujali domači štrudelj.
Obedovanje Pod Slavnikom je odlično in vam ga priporočam.
Kuharju Vladu pa svetujem malce manj soljenja mesa.
Besedilo: Tomaž Sršen