Aleister Crowley. Je bil res najbolj hudoben človek v zgodovini človeštva?.

Končno je v našo rubriko prišlo nekaj, kar lahko brez kakršne koli olepšave imenujemo KULT.

Kajti veliki angleški filozof, alpinist, pisec, spolni obsedenec, slikar, okultist in ustanovitelj nove religije je ustanovil tudi svoj kult. Temu lahko rečete tudi kult osebnosti ali pa kult svoje religije »thelema«, ki naj bi delala dobro in osvobajala ljudi.

Kontradiktorni genialec s preloma med 19. in 20. stoletjem je s svojimi idejami dodobra okužil takratni zahodni svet in še sedaj ima več kot 100.000 pristašev po vsej zemeljski obli. Ponatisi njegovih del se še zdaj odlično prodajajo, sam pa je umrl brez ficka v žepu.

In končno – zakaj sta ga angleški tisk in sodstvo takrat označila za »najbolj hudobnega človeku na svetu«, čeprav je z njegovim delovanjem direktno povezana smrt enega človeka, dosti več pa jih je umrlo posredno? In konec koncev – njegova religija je s strani angleške zakonodaje danes tudi uradno priznana!

Na začetku 1. svetovne vojne

Okultizem je bil na prelomu stoletij (19. in 20. stoletja, da ne bi bilo pomote) zelo razširjen in celo moden.

Množica okultistov, medijev, ki se pogovarja z mrtvimi, satanistov, vodij tako imenovanih črnih maš in še kaj bi se našlo, je preplavila dvore in domove dobro stoječih dvomljivcev in naivnežev v takrat še dobro ustoličenem krščanstvu.

Pojavljali so se dvomi, ali po naši smrti res odidemo v pekel ali raj. Bilo je vedno več teorij, ki so jih (v večini uspešni) prevaranti odlično prodajali in še danes snemajo vrsto filmov iz tistih časov, in prikazujejo različne »misteriozne« dogodke. Nekateri od njih pa so zares vredni posebne pozornosti in so še dandanašnji znanosti nerazložljivi.

In mi spet gledamo te filmske priredbe in dvomimo – in še boljše – se sprašujemo. Konec koncev je dvom tisto, kar nas žene v razmišljanje. Sicer pa je že veliki René Descartes svoj »Mislim – torej sem« nadgradil s še boljšim dokazom superiornosti človeških možganov z »Dvomim – torej sem!«

Se pravi – če dvomim – mislim in če mislim – sem!

Pojavila se je množica raznih verovanj in vsak, ki se je s tem ukvarjal, je sebe videl vsaj kot mesijo, če ne že kot boga. In to se je dobro prodajalo, saj so potencialni verniki (čisto človeško) hoteli biti blizu tistemu, ki je bil bog. V tem so tudi zase videli nove, predvsem materialne ugodnosti, in seveda položaj, iz katerega bi vladali. To je še en dokaz o pokvarjenosti živalske vrste, imenovane homo sapiens.

V tibetanskem jezeru na vzponu na K2

Obsedenost mladosti

Rojen je bil kot Edward Alexander Crowley 12. oktobra 1875.

Čeprav je bil njegov oče pridigar, so bili bogati, saj je bil oče tudi eden od dedičev takrat najbolj priljubljenega piva v Veliki Britaniji, imenovanega Crowley. To jim je omogočilo dobro življenje, malemu Edwardu pa dobre šole. Tekoče je bral pri petih letih in kot oboževalec verskih nastopov svojega očeta, je zgodaj sklenil, da se bo v življenju boril za krščanstvo.

Vendar mu vrag(ec) med nogami ni dal miru in pri štirinajstih letih je izgubil nedolžnost s služabnico. To je izvedela njegova mati in je služkinjo odpustila, ki se je vsa nesrečna zapila do smrti. Tega mali Edward ni pozabil in materi ni nikoli odpustil. Kmalu po tem mu je umrl oče-heroj in njegovo življenje pristane v vrtincu želja, omejitev, sovraštva do mame in izzivanja varuhov morale.

Že pri 16 letih se je sam podal na najvišjo goro na Škotskem in ugotovil, da ga planinarjenje »čudovito pomirja«. Še pred svojim dvajsetim letom je osvojil vrsto prestižnih evropskih vrhov, kot so Mont Blanc, Eiger in Jungfrau. Za tiste čase je bil to izjemen uspeh! Ker je podedoval del očetovega bogastva, je začel živeti na polno in izzival krščansko moralo: popival je, masturbiral in se družil s prostitutkami. Sredi teh zabav pa se je tudi vpisal na Univerzo Cambridge.

V svojih spominih je zapisal, da je »zadihal s polnimi pljuči«. Medtem ko so se drugi študenti družili v raznih bratovščinah, je ostajal v sobi in ogromno bral.

Ven je hodil le sredi noči, da bi si privoščil prostitutke. Bil je sicer zunajserijski študent, ki so ga profesorji opisovali tudi kot malo čudaškega, a zelo nadarjenega. Med bivanjem v študentskem naselju je začel pisati razne erotično-pornografske zgodbe in je že takrat uvidel, da knjig ne bo mogel tiskati v konservativni Angliji, pač pa jih je dal tiskati v Francijo in jih je pozneje ilegalno prodajal v svoji domovini. S tem je dosegel precejšnjo slavo in prav takrat (star je bil 21 let), ko je zbolel za gonorejo, so na upravi univerze v roke dobili njegova dela in ga – izključili. Še pred tem se je začel ukvarjati z okultizmom, saj je glede tega prebral množico knjig.

V opravi za thelemo

Ker je dobro prodajal svoje knjige in je imel bogato dediščino, je živel na polno. Takrat je odkril, da v Angliji obstaja skrivnostna kultna združba The Golden Dawn (Zlata zora), ki je poleg temačnih ritualov združevala nekatera zelo znana imena tistega časa, med njimi sta bila v prvi vrsti pisatelj Bram Stoker, ki je napisal roman Drakula, in irski pesnik William Yates, ki je zaznamoval tisto obdobje v angleški literaturi.

Mladi Crowley (takrat je ime Edward spremenil v Aleister) se jim je takoj pridružil in kaj kmalu izstopil, saj je ugotovil, da gre tukaj bolj za neke navidezne okultne rituale, kot za pravo črno magijo, kakršno je želel prakticirati.

Zato je v svojem življenju naredil radikalni premik. Odšel je na Škotsko in si ob jezeru Loch Ness (da, prav tam, kjer naj bi videvali prazgodovinsko pošast) kupil veliko hišo in posestvo z imenom Boleskine House, ki je ležalo poleg pokopališča. To je bil več kot idealen kraj za nadaljevanje njegovih črno-magičnih poskusov in klicanja zla, saj so domačini poročali o množici nenavadnih in nenaravnih pojavov, še preden jo je kupil Crowley. Ker je takrat klicanje hudiča bilo precej priljubljeno početje, si tega v bistvu zaradi strahu pred ultimativnim zlom ni upal skoraj nihče. Razen Crowleyja, jasno.

Boleskine House je postal neke vrste romarski kraj za radovedneže, ki so si želeli spoznati okultizem in takrat je Crowley spoznal svojo prvo ženo, lepo in postavno Rose Kelly, ki jo je veliki zapeljivec in okultist dodobra oblikoval po svojih spolnih preferencah, v katerih je neskončno uživala. Strastno ljubezen sta kronala s poroko in se odpravila na poročno potovanje v Egipt, kamor je Crowleyja vleklo vse življenje. Verjel je namreč, da so bili egipčanski bogovi prvi, ter da so resnični in vsemogočni.

Poročna noč v piramidi ob klicanju demonov

Vedeti je treba, da Rose o okultizmu ni vedela skoraj nič in da so jo k Crowleyju na Škotsko pripeljali prijatelji. Zato je Aleister sklenil, da bo svojo ljubljeno ženo direktno posvetil silam teme. Zato sta (takrat je bilo to še mogoče) poročno noč prebila v piramidi, v faraonovi smrtni sobani.

Med številnimi spolnimi odnosi je Crowley vedno pogosteje klical demone in po Rosinem pripovedovanju je v zaprt prostor pihnil mrzel zrak in ugasnil sveče.

Takrat naj bi Crowley slišal priče govoriti v nerazumljivem jeziku, ki naj bi (pozneje, po Crowleyjevih besedah) bil stari egipčanski jezik. Tisto, kar je »videla« in začutila Rose, pa naj bi bil sokoljeglavi Horus, eden najbolj pomembnih egipčanskih bogov, ki je kralj neba, dneva in noči; pa tudi vojne in lova.

Crowley je bil več kot navdušen in ob zori je svojo ženo odpeljal v egipčanski muzej v Kairu, kjer je kot obsedena stekla vanj ter se ustavila pred Horusovim kipom.

O egiptologiji ni vedela nič, pa tudi prej ni bila v muzeju – se pravi, ni vedela, kje je Horusov kip! Ko pa je Crowley pogledal številko eksponata tega kipa, je znorel od veselja. Številka je bila 666, kar v krščanski mitologiji pomeni hudiča!

Takrat se je v njegovem življenju nekaj premaknilo in ugotovil je, da je z demoni v sozvočju in da je Rose le medij. Le on, on je glavni! No, vsaj tako je mislil.

Razodetje

Tako kot vsem velikim mesijam različnih religij je tudi Crowleyju v treh nočeh (od 4. do 6. aprila 1904) v hotelski sobi v Kairu nadnaravna sila narekovala »Book of the Law – Knjigo zakona, ki je postala Biblija nove vere«, ki jo je Crowley poimenoval Thelema.

Lastnik glasu naj bi bil Horusov osebni angel Alwass, ki mu je govoril Horusove misli. Če gledamo knjigo danes, ugotovimo, da gre za mešanico biblije, talmuda in korana. Bistveno sporočilo je, da je treba začeti na novo, brez vsakršnih omejitev in meja. Absolutna svoboda je osnova in človek mora iti po tej poti, ne da bi se oziral na kogar koli.

Ker je bil po vrnitvi v Anglijo tako obseden z novo vero, je sklenil, da gre možgane prezračit v gore, kamor je vedno rad hodil. V tem obdobju se je podal v Mehiko, kjer je stopil na najvišji ognjenik Popocatepetl (5426 metrov) in pot nadaljeval v Azijo, kjer je želel splezati na Mount Everest, pa odpravi zaradi političnih razmer v tistem delu sveta vzpona niso dovolili.

Zato pa je brez kisikovih bomb (takrat jih niti niso poznali) zavzel drugi najvišji vrh na svetu – K2 (8611 m).

Ko se je odprava usmerila proti tretji najvišji gori na svetu – Kangchenjunga (8586 m) – je prišlo do nesreče, ko jim je plaz zasul tabor in je bil Crowley eden redkih, ki je preživel.

Ta dogodek ga je še bolj utrdil v mišljenju o pravilnosti njegove vere. V času teh gorskih pustolovščin ga je Rose s hčerko Lilith čakala v Vietnamu, kjer je otrok zbolel in kmalu umrl. Crowley je bil ves iz sebe in je Rose poslal domov v Boleskine House, kjer je strta znorela in so jo dali v norišnico.

Takrat se je rodil tisti Crowley, ki si je nadel nadimek The Beast 666 (Zver 666) in morda tudi zaradi tega dobil neslavni vzdevek – »Najbolj zlobni človek na svetu«.

Po smrti hčerke in zlomu žene se je podal v Indijo in se dolgo časa ukvarjal z jogo. Domov je prišel trdno odločen, da thelema postane svetovna religija.

Ko je deloval v Mussolinijevi Italiji

Seks in magija – zmagovalna kombinacija (da o tajni službi ne govorimo)

Tako nekako je Crowley naredil kratko sintezo svoje religije.

Se pravi – edinole vse mogoče spolne aktivnosti med vsemi udeleženci brez omejevanja lahko privedejo do popolne svobode, ta pa v povezavi s prakticiranjem magije človeka dvigne na višjo raven. Njegova učenja so postajala vedno bolj priljubljena in število privržencev se je večalo.

To je bilo tudi popolnoma logično – v konservativni Britaniji je bilo prakticiranje takšnih spolnih praks, podkrepljenih z raznimi drogami, nekaj popolnoma nadvesoljskega in ljudje so radi pristopali. Tik pred začetkom prve svetovne vojne, leta 1913, je odšel v Moskvo iskat nove privržence. Tam se je zapletel v strastno sadomazohistično razmerje z Madžarko Anny Ringler. Tako je »dozorel« tudi v tem smislu.

Poleg vseh teh dogodkov pa se je takrat začelo pisati še eno popolnoma drugačno poglavje njegovega življenja, ki Crowleyja razkrije kot agenta angleške obveščevalne službe. V Moskvo so ga poslali, da bi pridobil informacije o brbotajočem revolucionarnem gibanju. To je možakar pridobil brez večjih težav in se je (kot po navadi) bolj posvečal mesenim užitkom.

Eden od njegovih strastnih oboževalcev ob začetku prve svetovne vojne je postal mladi pesnik iz Cambridgea po imenu Victor Neuburg, ki ga je Crowley povabil najprej v Pariz (tam sta pod vplivom heroina in kokaina »raziskovala« duhove antičnih bogov Jupitra in Merkurja), potem pa sta pot nadaljevala v Alžirijo.

Ko je bil že v letih

Crowley je mladega pesnika postavil pred hudo preizkušnjo: peš sta hodila pet dni po puščavi in podprta s hašišem in meskalinom klicala hudiča po njegovem izvornem imenu: »Azaz, azaz!«

Ko se jima je končno prikazal (nihče ne ve, ali je šlo za blodnjo ali resnico), sta izmučena sredi Sahare izvedla spolni odnos in dosegla (še eno) razsvetljenje.
Neuburg je po tem dogodku znorel in spravili so ga v umobolnico, Crowley pa se je po nalogu britanske tajne službe odpravil v New York, kjer je nadzoroval nemške agente. Da bi se viru informacij še bolj približal, pa je začel delati tudi za nemško obveščevalno službo in postal dvojni agent! V svojih spominih je napisal, da so ga te »igrice« strahotno zabavale!

Pred vrati pekla

V času tega »vohunskega oddiha« je v New Yorku dokončal še dve knjigi o religiji thelema in ju izdal. Vmes se je zabaval s prostitutkami in počasi ga je ta oddih začel dolgočasiti. Zbral je dovolj denarja, da je odšel v Italijo in na Siciliji odkupil v bližini zdajšnje turistične atrakcije – mesta Cefalu – samostan, ki ga je poimenoval Abbey Thelema – Opatija Thelema.

Do te odločitve je prišel po vrsti norih orgij, ki jih je z raznimi partnerji in partnericami izvajal v ZDA in Angliji. V Angliji je s svojimi ekscesi postajal tudi trn v peti njegovim pokroviteljem, kar pa ni odvračalo raznih žensk, da se ne bi ogrele zanj. Najbolj je leta 1920 očaral Leo Herzog, ki jo je oplodil, ona pa mu je obljubila večno ljubezen in pokorščino. »Bom tvoja sužnja. Z mano lahko delaš vse, kar hočeš.

Prostituirala se bom zate – moje telo je tvoje,« se je zaklinjala. Po drugi strani pa se mu je tajna služba povsem odpovedala in mu ni več »krila hrbta«, prvi satirični in »rumeni« časopis na svetu, imenovan John Bull, pa ga je zares vzel na piko. Zato je bil umik na Sicilijo nujen.

Sledila pa mu je mala množica ljudi, ki je iskala popolno ljubezen (in to lahko naredi le thelema) in svobodo. V Cefaluju je Crowley s svojimi verniki prakticiranje seksa in magije prignal do vseh možnih meja in preko njih. Opij, heroin, hašiš in seks so prevladovali v njihovih seansah. Ob tem pa je Crowley poskušal narediti še nekaj.

V skladu z njegovo religijo posameznikov jaz ni smel več obstajati, kajti vse je bilo podrejeno skupnosti, nam! Vsakdo, ki je izrekel besedo jaz, se je moral porezati s steklom in ranjencev je bilo precej. Ta ideja življenja skupnosti in ne osebe kot posameznika prihaja iz učenja velikega psihiatra Carla Junga, ki v svojih delih zagovarja tako imenovani gestalt – povezani skupni um, ki je nad individualnim.

Kljub temu so novi in novi verniki drli v Cefalu in orgije so se nadaljevale. Čez čas so se vsi udeleženci tolikokrat poseksali med seboj, da so začeli v to početje vpeljevati tudi živali. Hišni pes je dobil ime Satan …

To »nadgradnjo« je prva izvedla Lea Herzog, ki ji je Crowley pripeljal kozla, da je imel z njo odnos. Sredi koitusa pa je Crowley skočil in živali prerezal vrat, da je kri zalila njegovo ženo, ki je kričala od blaznosti. Ob tem je razložil, da zdaj on kontrolira hudiča, saj ga koza nekako pooseblja.

Vendar vsak ekstrem prej ali slej privede do nekega roba, od koder ni vrnitve. Leta 1923 je na Sicilijo s svojo ženo prišel mladi diplomant iz Oxforda po imenu Raoul Loveday. Po dveh tednih bivanja je domov pisal: »To je najlepši kraj na svetu. Končno sem svoboden in se nikoli ne nameravam vrniti domov.«

Pa se je vrnil, vendar ne tako, kot je mislil. Pripeljali so ga v krsti in njegova ogorčena žena je s časopisom John Bull sprožila javni linč proti Crowleyju. Mladi Loveday je namreč umrl, ko je med nekim bizarnim obredom pil kri ubite mačke in se z njo zastrupil.

Angleški tisk je seveda postal razjarjen in napadi na Crowleyja so bili tako siloviti, da je angleško zunanje ministrstvo protestiralo pri italijanskem in zahtevalo, da ga nemudoma izženejo. In to je bila prva zunanjepolitična naloga za novega italijanskega ministrskega predsednika Benita Mussolinija, ki je Crowleyja leta 1923 tudi osebno izgnal.

Ta je razočaran razpustil kult, kar je imelo za posledico nore tragedije – nekateri so znoreli, večina pa je med bivanjem na Siciliji tako postala odvisnih od mamil, da se nikoli niso ozdravili.

Ko jo je Crowley zapustil, je Lea Herzog zapadla v prostitucijo in kmalu umrla.

Zaton in propad

V času bivanja v Cefaluju sta se Crowley in Lea Herzog zelo navezala na umetniški par – pesnika Leaha Hirshiga in slikarko Ninette Schumway.

Ta trojica (brez Herzogove) je postala tudi intimno zelo povezana in je veliko prakticirala menage a trois. Odšli so v Tunis, kjer so spet zapadli v odvisnost, ki pa je tokrat že tako močna, da je kokain Crowleyju razžrl hrustanec v nosu in po nekaj sex magic terapijah z lokalnimi mladeniči so se odpravili v Nico, da bi Crowleyju skušali pomagati pri izbiri nadomestnega materiala za hrustanec.

Sledilo je veliko potovanje po Evropi, kjer je spet uspešno novačil sponzorje in vernike in seveda brez novih žensk ni šlo. V vsakem mestu je našel drugo »usodno« partnerico, ki jo je tudi tako hitro, kot jo je postavil za svojo kraljico, tudi pozabil. Leta 1933 je odšel v Berlin, kjer je v mladem Adolfu Hitlerju videl velik potencial, da bi thelemo naredil za novo, veliko religijo. Žal pa je bil Hitler obseden s staro germansko mitologijo in se nad thelemo ni navdušil. Crowley ga je potem opisal kot velikega »črnega čarovnika«.

Leta 1937 se je bankrotiran vrnil v Anglijo in začel živeti v domu za ostarele v Hastingsu, kjer pa ni bil dolgo. Na enem od sprehodov po mestu ga je ugledala mlada Deidre Patrizia O’Doherty in mu pristopila z besedami:

Seveda je Crowley takoj uslišal njene želje in zaživeli so kot srečna družina.

Rodil se jima je sin, ki ga je poimenoval Randal Gair, ljubkovalno pa mu je pravil Aleister Atatürk. Šele v tem obdobju se je prvič »normaliziral«, kajti sina je imel izjemno rad in se je tudi prvič v življenju začel spraševati, ali je vse, kar je počel, bilo tudi v redu. Izdal je novo knjigo (The Equinox of the Gods), ki se je odlično prodajala in spet je imel denar – in bil je pripravljen za nove podvige. Ko se je začela druga svetovna vojna, je svoje usluge spet ponudil britanski obveščevalni službi, vendar so ga zavrnili.

Ker pa je bila nova knjiga tako priljubljena, so k njemu začeli prihajati novi oboževalci, med katerimi je izstopal pisec Ian Fleming, oče Jamesa Bonda. Sam Fleming je bil sicer obveščevalec, veliko trikov in skrivnosti pa je izvedel od Crowleyja, ko je ta v času prve svetovne vojne vohunil za Nemce in Angleže.

Ko je to in svojo fantazijo združil, je nastal tajni agent 007!

Ob koncu druge svetovne vojne je začel resno trpeti zaradi bronhitisa in se spet preselil v Hastings, kjer je določene radovedneže še vedno učil črno magijo in okultizem. Z Deidro in sinom (ubil se je v avtomobilski nesreči leta 2002) se je pogosto srečeval, umrl pa je leta 1947.

Namesto zaključka

Ni dvoma, da je bil Aleister Crowley izjemna osebnost.

Oboževal je svojega očeta pridigarja in je sam hotel početi isto, le da si je izmislil svojo religijo. Resda so bili načini, kako je to propagiral in prakticiral, rahlo nenavadni, vendar si nadimka »najbolj hudoben človek na svetu« zaradi tega prav gotovo ni zaslužil. Bil je izvrsten slikar, pesnik in pisatelj. Res je, da so bila njegova dela po eni strani versko – magična – okultna, po drugi strani pa pornografska.

Govoril je sedem jezikov, med drugim tudi grščino in latinščino.

Prebral je vrsto filozofskih in religioznih del, iz katerih je črpal ideje za thelemo, ki jo je nekaj desetletij uspešno propagiral.
Bil je izvrsten športnik – hribolazec, saj je na vrsto osem tisočakov pred stotimi leti prišel brez uporabe kisikovih bomb, kot jih potrebujejo današnji alpinisti.
Bil je obseden s seksom in to na obe, da ne rečem v tri smeri – tudi z živalmi. Konec koncev pa to spet ni nič nenavadnega, saj je bila v rimskem imperiju to med orgijami običajna praksa. Smolo je imel le v tem, da je to počel v zelo zavrtem in konservativnem obdobju in okolju.

Ubil ni nikogar, je pa res, da je, potem ko je svoje vernike zapustil, veliko njih znorelo in tudi umrlo. Sicer pa je v primerih raznih sekt dokazano, da so verniki v veliki večini ubogljivi ljudje šibkih karakterjev in so zato zelo vodljivi. Ko vodja izgine oziroma jih zapusti, je to za njih konec sveta.

Po drugi strani pa je to tudi več kot nesporen dokaz, da je bil močna karizmatična osebnost.

Če bi Crowley deloval v sedanjosti, bi ga verjetno prej zaprli zaradi posedovanja in uživanja mamil, kot pa zaradi spolnih ekscesov. Vedeti je namreč treba, da v konservativni, viktorijanski Angliji in drugih državah takrat mamila niso bila prepovedana in vsakdo jih je lahko kupoval v lekarnah. V Londonu je, na primer, takrat delovala vrsta opijskih hiš, kamor je redno zahajal (sicer literarni junak) verjetno največji detektiv izmed vseh, morfijski odvisnik Sherlock Holmes!

Njegov kult je še vedno močno prisoten in množičen.

Knjige in religija thelema se še vedno tržijo in številni ljudje najdejo veliko odgovorov na razna življenjska vprašanja v njih. V šestdesetih letih, v času glasbene in seksualne revolucije so na površje spet prišla nekatera njegova učenja, vzeta iz konteksta: čista in neomejena ljubezen, ki je osnova popolne svobode.

To je bila osnova theleme, ki se je takrat, v šestdesetih letih – okrepljena z jemanjem določenih mamil – odlično vklopila v hipijevsko gibanje. Tako močno, da si je kitarist legendarne skupine Led Zeppelin in privrženec okultizma Jimmy Page kupil hišo Boleksine House ob jezeru Loch Ness, kjer ima snemalni studio in ustvarja glasbo, ki ni hudičeva. S črno magijo pa se je prenehal ukvarjati že pred desetletji.

Besedilo: Janez Jež