Naslov: Ulica 15. maja 6, Bezovica 30, Črni Kal
Splet: www.placitorisano.eu
Telefon: 041 332 696
Odprto: vsak dan od 12. do 16. ure in od 18. do 22. ure; ponedeljek, torek in sreda zaprto
Moram reči, da me je obisk te gostilne zelo presenetil.
Prvič – ker sploh nisem vedel, da je ob Rižani takšna gostilna in da njihove težnje segajo zelo visoko.
Chef Jure Dretnik
Da o zgodovini ne govorim, saj je leta 804 našega štetja na tej lokaciji potekal t. i. »rižanski zbor« – Placito Risano.
Ozemlje današnje Slovenije je bilo takrat v frankovskem imperiju, ki mu je vladal »prvi veliki Evropejec«, Karel Veliki.
Takrat se je namreč 174 predstavnikov istrskih mest pritožilo cesarju, da so jim istrski vojvoda Janez in škofje naložili preveč davčnih obveznosti, ki jih ne morejo plačevati.
Nojevo meso in pisana brusketa.
Rezultat je bil podpis sporazuma, ki velja kot prvi arbitražni dokument v zgodovini.
To so bila plemena pred Slovani, ki so prišli pozneje.
Zaradi tega je na steni restavracije velikanska freska, kjer sta kot starodavna plemiča upodobljena sedanji lastnik in slikar Ivo Kisovec.
Stoli in mize so replike tistega, kar je pred stotimi leti ustvaril Jože Plečnik, kulinarika pa je sodobna.
Sama stavba je zdaj luksuzno prenovljena, prej pa je bila tukaj tudi gostilna z ribogojnico, kjer so v glavnem gojili in stregli postrvi.
Jeseter z dodatki.
Glavne jedi in ves show se dogaja v času večerje.
Za kosila pa nudijo po 4- in 6-hodni meni, pri večerjah pa se gredo 9-hodni, 11-hodni in 14-hodni meni. Ker smo jih obiskali v času kosila, smo se odločili za 6-hodni meni, ki stane po 60 € na osebo.
Po skromnem pozdravu iz kuhinje (kruh z rahlo grenkobno telečjo pašteto) smo se prepustili veščim natakarjem in sommelierem.
Prvi krožnik je bil na tenko narezan karpačo iz hobotnice s pečenimi rezinami topinamburja. Žal nam ni šel v tek, ker je bilo soli na krožniku odločno preveč.
Ta del slanega presežka bi lahko Jure porabil pri naslednjem krožniku, kjer je bilo meso noja v prvem planu, ki pa je klicalo po začimbah, tako da je sladka brusketa z raznimi omakami in kremami (med drugim tudi vasabi, ki ga ni bilo čutiti) ostala sama.
Meso z belgijskim radičem, karameliziranim sokom divjega jabolka in pinjolami.
In – če smo v Istri – so prišle na krožnik ribe.
In to ne morske, pač pa file jesetra iz ribogojnice Goričar (Dolenjska), za katerega nismo vedeli, da jih gojijo pri nas.
Na vrhu jesetra so bili okisani šparglji in ocvrte nitke zelene. Jed je bila fina, polna raznih okusov in predvsem elegantna.
Je pa res, da bi namesto jesetra lahko uporabili kakšno istrsko morsko ribo …
Naslednji krožnik je bil dvojnega karakterja.
Hladni in na tenko narezani brisket goveda angus in popečeni belgijski radič, ki ga je Jure okusno prelil s karameliziranim sokom divjega jabolka in pinjolami.
Kar se mene tiče, je bil mesni del popolnoma nepotreben, saj je bil presuh in brez okusa.
Če bi ga zalili s kakšno preprosto omako, bi to lahko bila jed, v tem primeru pa ni bila.
Zato pa je bil belgijski radič odličen in njegova rezka grenkoba se je lepo soočila s karameliziranim sokom.
Čokolada, karamela in lešniki.
Mesni krožnik je prišel iz piščančjih voda.
Trije različni kosi faraonike (posebne pasme piščancev, ki so manjši), ki pa so bili hladni in presuhi.
Piščančja koža je bila tukaj še najbolj okusna, suhi kvader iz dimljenega pastinaka pa si je zaslužil en sam ugriz.
Tudi tukaj ni šlo mimo pečenega topinamburja, ki je jed postavil v smisel dolgočasnega menija.
Sladice so bile živahne in okusne; še posebej čokoladna krema z lešniki in karamelo, ki je imela lep karakter.
Vinsko karto že dve leti, odkar so odprti, še sestavljajo, vsa teža pa je na strani naravnih vin, ki jih menda rad pije lastnik.
Čeprav sta tako hrvaška kot slovenska Istra dobri vinorodni območji, je vin od tod zelo malo…
Besedilo in fotografije: Tomaž Sršen
