Naslov: Via Capolungo 19, Srenja (Stregna)
e-naslov: alsalepepe@libero.it
telefon: 0039 0432 724 118
Odprto: ponedeljek, torek in petek za večerjo, sobota in nedelja za kosilo in večerjo
Na potepanju po pozabljeni Sloveniji (če boste prebrali glavni članek v tej reviji, boste vedeli več), ki nam je geografsko precej bliže kot v glavah, sem našel mnogo neodkritih biserov, od katerih je obisk gostilne Sale e Pepe (Sol in poper) doživetje svoje vrste.
V isti ekipi že od 1987 – Franco Simonsig in Teresa Covaceuszach
Gostilna, ki sta jo zdaj že daljnega leta 1987 odprla klena Slovenca Franco Simonsig in Teresa Covaceuszach, je pojem ohranjanja lokalnih jedi doline Nadiže. Franco in Teresa pravzaprav ne ponujata revolucije, temveč se samo držita originalnega izročila, ki je vrhunsko izpeljano, tako da se v teh časih lahko preprosti, zgodovinski recepti pokažejo kot neke vrste »nouvelle cuisine«.
Seveda je pri takšni kulinariki bistvena sestava jedi, ki morajo res biti »od tam«, in glede te gostilne, je to na njunem vrtu.
Pozdrav iz kuhinje je bila tradicionalna hrustljava frika (s siroma montasia in grana), ki je ob odličnem hišnem tokaju (friulanu) pognala vse sokove v sestradane želodčke. Kmalu smo jih potolažili z elegantim in lahkim jurčkovim kipnikom, da smo lahko ob klepetu čakali nove dobrote.
Legijo toplih jedi je tokrat zastopala kreacija z imenom pečeni bučni cvetovi, polnjeni z bučkami in inčuni, v kremasti jurčkovi omaki. Kombinacija okusov je bila nezaslišano dobra, glavno pa je bilo to, da nas ni napolnila, ampak nam je ob Podveršičevi kaplji dala nov zalet za prihajajoče dobrote!
Lična in domača notranjost.
Slovenci smo od nekdaj imeli v juhah vodne vlivance – po starem in po nemško »vaseršpacle«, saj so rezanci v krožnike prišli pozneje. Pri Soli in popru jih dobite v obliki testenin (recimo špagetov), vendar jih skombinirajo s koprivno omako in koščki prijetno zamaščene in hrustljave gosi. Sveta preproščina, ki pa jo človek v hipu poje!
Da slovanski duh že stoletja biva v teh zdaj italijanskih deželah, priča tudi ješprenj z jušno zelenjavo. Predstavljajte si ričet (brez vstopa noge kralja živali – prašiča – vanj) brez tekočega dela, ki ga na koncu samo še posujejo z dimljenim sirom. Več kot preprosto, vendar divje okusno. Je pa res, da mora biti človek na takšne okuse kar pripravljen …
Stročji fižol na slani skuti z belo polento, razstavljeno klobaso in balzamičnim kisom.
Žele iz mete z jagodami v jagodni omaki.
Glavna jed je bila vrhunska: stročji fižol na slani skuti z belo polento, razstavljeno klobaso in balzamičnim kisom. Vsi elementi polnega in svežega so se na brbončicah prelepo prepletli in rezultat je bilo glasno predenje druščine za mizo.
Podobno je bilo pri sladicah – žele iz mete v jagodni omaki, ki je očaral s svežino, ter biskvit z breskvami in pehtranom v vaniljevi omaki s svojo harmonijo nežne skadkobe, sadne lahkotnosti in povezovalne kremnosti omake.
Za domačo gostilno v na videz odročnem kraju imajo impresivno vinsko karto s tako neverjetno ugodnimi cenami, da smo kar debelo gledali. Nekatere tekoče mojstrovine imajo cene, kot če bi jih kupoval pri vinarju doma!
Sale e pepe je gostilna, ki je vredna vašega obiska. Vendar pozabite na blišč moderne kulinarike in hi-tech krožnikov.
Tu vas bodo ujeli na skoraj pozabljene, a pristne okuse izročila, ki bo ostalo, ne glede na zastavo, ki trenutno vlada tistemu okolišu. V prid tej trditvi priča tudi lepo urejena notranjost, še posebej »kot«, ki je tak, kot je bil zametek te gostilne pred več kot stotimi leti.
Besedilo in fotografije: Tomaž Sršen
