V tej rubriki se spoznavamo z odličnimi in brezčasnimi televizijskimi projekti, ki jih boste težko našli v običajnih TV programih, saj so nastali pod okriljem novih, kompjuterskih televizij oz. kanalov, ki jih lahko sledite s pomočjo pametnih televizij ali telefonov.
HBO je klasični plačljivi program s (tudi) slovenskimi podnapisi, pomembna pri tovrstnih serijah ali filmih pa sta še plačljiva programa – predvsem Netflix in Amazon Prime TV. Ti televizijski kanali so manj na udaru direktne prodaje kot celovečerni filmi in TV serije, saj so namenjeni predvsem tistim, ki večino dogajanja spremljajo preko računalnikov.
Se pravi – tukaj fantazija skoraj nima meje in vse je mogoče, saj je tudi publika takšna, ki hvaležno konzumira tovrstne vsebine.
Prej omenjena programa žal nimata slovenskih podnapisov, lahko se pa znajdete – pri izbiri se lahko odločite za angleško opcijo vklopa podnapisov za angleško govoreče gluhoneme in takoj boste več razumeli. V vsakem primeru pa brez poznavanja jezika tukaj ne bo šlo …

Človek v visokem dvorcu
Ko je leta 1962 Philip K. Dick izdal knjigo The Man in the High Castle (Človek v visokem dvorcu) , je že takrat zaradi vsebine same močno završalo.
Zgodba sama se dogaja v ZDA, ki pa so iz pekla druge svetovne vojne prišle kot velika poraženka. Vzhodni del so okupirali Nemci, zahodnega pa Japonci, medtem ko je v sredini, na območju težko dostopnega Skalnega gorovja t. i. »buffer zone« – tamponsko območje.
Ta distopična (antiutopijska zgodba, brez upanja na srečen konec) zgodba se odvija med posamezniki, ki vsak po svoje preživljajo sivo in težko povojno stanje, vohunijo drug za drugim, lovijo dvojne in trojne agente in se jim na splošno veliko dogaja.

ZDA pod tujo vladavino

Ovitek originalne Dickova knjige iz leta 1962

Rufus Sewell kot John Smith, prvi nacist Amerike
Nemški SS oddelki in japonska tajna policija Kenpetai sledita vsem, ki so vsaj malo sumljivi, toda ameriški gverilci se dokaj uspešno borijo. Glavni zaplet nastane, ko se pojavi knjiga, ki opisuje, kako bi bilo, če bi zavezniki zmagali v veliki vojni in vse moči vseh vpletenih so usmerjene do Človeka v visokem dvorcu, ki je to knjigo napisal, njeno posedovanje pa je povod za takojšnjo eksekucijo, če jo tajne policije najdejo pri kakšni osebi.
Bralec ves čas upa, da se bo zgodil nek čudež in se bo vse skupaj preobrnilo na „našo“ sedanjost, a to se ne zgodi.
Televizijska priredba
Te briljantne ideje so se za televizijo leta 2014 lotili pri Amazon Prime TV (ja, Jeff Bezos je s svojimi milijardami lansiral tudi svojo globalno televizijsko mrežo).
Človek v visokem dvorcu je bila tudi prva serija, ki jo je Amazon sam produciral.
Glede na kultno naravo dela si je testno epizodo (pilot) ogledalo rekordno število ljudi, to pa je bil za Amazon kronski dokaz, da bo serija uspešnica. Obenem je bil to tudi signal, da lahko brez skrbi snemajo vsaj eno, če ne dve sezoni tega dela.
Tukaj glavni predmet sporne alternativne zgodovine ni knjiga, pač pa so to koluti črno-belih filmov, ki prikazujejo zgodovino tako, kot jo poznamo mi. Se pravi, za njih vzporedno in nerealno zgodovino…
Zaradi tega »krivoverstva« je posedovanje teh filmov v kaznivo s smrtno kaznijo, vsi pa jih želijo posedovati ali vsaj videti. Še bolj presenetljivo pa je, ko se na koncu izkaže, kdo si jih najbolj želi videti….

Postarani Hitler Johnu Smithu najbolj zaupa

Juliana Crane (Alexa Davalos) se nezavedno bori za upornike

Dvojni agent Joe Blake in Juliana Crane

Cary-Hiroyuki Tagawa kot vodja japonskih obveščevalcev, ki mentalno lahko preskakuje med različnimi realnostmi
Glavna junakinja Juliana Crain (igra jo karizmatična Alexa Davalos) po smrti svoje polsestre, ki je bila ena od višje pozicioniranih bork odporniškega gibanja, slučajno dobi kar nekaj kolutov teh filmov, ki jih mora odnesti v srednjo, tamponsko cono, in predati kurirju. Seveda Juliana v začetku nima pojma, kaj ji je sestra predala.
Sledi ji simpatični Joe Blake (Luke Kleintank), za katerega se izkaže, da ni član odporniškega gibanja, temveč je dvojni agent, ki je tudi SS-ovec. V Canon Cityju se med njima spletejo intimne vezi. Black pa ne ve, kaj Juliana prenaša in še vedno išče upornike, ne vedoč, da spi s ključno osebo, ki tudi išče svoje zveze, da bi predala filme.

V eni od možnih prihodnosti pobijajo upornike
Ena od glavnih oseb te serije je glavni SS-ovec v ZDA, nekdanji marinec in sedaj fanatični fašist John Smith (Rufus Sewell), ki je Hitlerju bolj lojalen kot njegovi dolgoletni »kameradi« – Göring, Himmler, Heidrich in Göbells, saj tudi prepreči atentat nanj.
Od takrat ima tudi najvišji nemški čin, Reichsmarshal. Smith je fašistični ideji in Hitlerju še toliko bolj privržen, saj so on in njegova družina tekom velikega finančnega zloma leta 1929 izgubili vse, fašistični režim pa v osnovi ni dovoljeval špekulativnega borzništva, ki je vse skupaj pokopalo.
Zato nemški diktator in vodja sveta Smithu tudi najbolj zaupa, saj se v Berlinu obenem z iskanjem nenavadnih filmskih kolutov odvija tudi bitka za Hitlerjevo nasledstvo, kjer nihče ni nedolžen in so vsi sumljivi. Seveda pa je Adolf Hitler sam eden izmed najbolj strastnih zbiralcev teh filmov.
Drugi pa je japonski visoki obveščevalec Nobusuko Tagomi, ki deluje pod krinko trgovinskega ministra Japonske v San Franciscu.
S samurajsko molčečnostjo odlično skriva vse svoje občutke, na koncu pa mentalno lahko preskakuje iz realnosti v vzporedni svet in ugotovi, da je izmišljeni svet, kjer je Japonska izgubila vojno, boljši od tega, v katerem vladajo in vedno dlje časa ostaja v njem.
Tako kot v knjigi sami je tudi tukaj konec precej nedorečen, saj se navzlic upanju tako bralcev kot gledalcev osnovna zgodovinska komponenta ne spremeni dokončno, ampak ostane v okupiranih ZDA.
Konec knjige in naprej „po svoje“
Seveda je v nadaljevanki kar precej elementov, ki jih v knjigi ni, a zgodbi vseeno sledijo. Nekateri so celo zelo aktualni, sodobni.
Američani so na primer med zasliševanji ujetnikov iz Al Kaide in ISIS izvedeli, da ti ljudje strastno gledajo ameriške filme, predvsem tiste iz serije Vojna zvezd. Zakaj?
Ker tam lepo pokažejo, kako se šibkejši uporniki uspešno postavijo po robu supersili in jo na koncu lahko tudi premagajo. Vse na račun zvitosti in srčnosti.
Zato ena od zadnjih epizod druge sezone nekako sovpada z modernim terorizmom – čeprav tokrat navijamo za »slabe fante«. Odporniško gibanje namreč izve, da je v kletnih prostorih japonske policije v San Franciscu neeksplodirana bomba iz druge svetovne vojne.
Trije domoljubni Američani jo tam onesposobijo, poberejo razstrelivo in ga postavijo ob štoparico, ki naj bi sprožila eksplozijo. Tik pred odhodom iz stavbe jih Japonci aretirajo in takrat bi še lahko ustavili eksplozijo. Pa je ne in si tako kot talibani raje vzamejo življenje.

Igralska ekipa na premieri
Vsekakor je ta Človek v visokem dvorcu vreden tako branja kot gledanja.
Glavni motivator za izvedbo tega dela je bil neuničljivi angleški režiser in producent Ridley Scott, ki je Jeffa Bezosa, vrhovnega poveljnika podjetja Amazon, z lahkoto prepričal v projekt. Serija je bila ena izmed najbolj gledanih v zadnjih nekaj letih in knjigo so uspeli zelo dobro raztegniti na štiri sezone. Dvajset različnih epizod v prvih dveh sezonah je režiralo šest različnih režiserjev, ksanjee pa se je število še povečalo.
Eden od najboljših prizorov je uvodni, ki je črno-bela montaža nemškega atomskega bombardiranja Washingtona, Capitola in Bele hiše ob nežni izvedbi klasične nemške pesmi Edelweiss, ki jo izvaja Jeanette Olson.
Ob tem Ridley Scott in njegovi scenaristi vržejo publiki še nekaj dodatnih kosti za premišljevanje. Ne samo, da smo priča dvema vzporednima realnostima, ampak nakažejo, da jih je še več. Se pravi – Joe Blake je dvojni agent, je zadrti upornik in na nekem kolutu ga vidijo, da kot SS-ovski eksekutor strelja zajete upornike.
Ko sam ta film vidi, ga popolnoma presune, kajti ubija svojega prijatelja, kar pa se v filmu ne zgodi. To pa spet nakazuje na eno od močnih ZF teorij, da je vesolje stavljeno iz milijarde milijard vzporednih resničnosti, ki se iz vidika posameznika druga do druge skoraj ne razlikujejo, če pa so razdalje med njimi (kot na primer med stranmi v knjigi) večje, pa so tudi resničnosti lahko precej drugačne in usoda posameznikov je lahko popolnoma druga.
Scenaristi so se se po svoje lepo držali Dickove idejne usmeritve, po drugi strani pa so vse navdušili z zelo revolucionarnimi obrati. Ne glede na Smithovo fanatično vero v Hitlerja se možakar vedno bolj prikazuje kot tople družinski človek, ki zaradi sinove bolezni in žrtvovanja otroka zaradi nacističnega prepričanja vedno bolj odlaga plašč nepopustljivosti. Priča smo tudi odkritju neke vrste
časovnega stroja, ki pa je neke povezava med vzporednimi vesolji, kjer prvi japonski skrivni agent dostopa s svojimi mislimi. No, pete sezone ne bo, čeprav je serija prinesla čedne dobičke. Ampak – glede tega se pri Američanih nikoli ne ve – kuj železo, dokler je vroče….
Besedilo: Jernej Omahen