Naslov: Vršiška cesta 45, Kranjska gora
Splet: www.hotelmilka.si
Telefon: 0597 79590
Odprto: ob četrtkih in petkih od 16. do 22.30, ob sobotah in nedeljah od 12 . do 16. in ob sobotah 18. do 22.30; ob ponedeljkih, torkih in sredah zaprto.
Če v državici, kot je Slovenija neka restavracija po treh mesecih dela dobi Michelinovo zvezdico, je to prvovrstni šok (predvsem za vse tiste, ki že vrsto let izvrstno delajo, pa jih inšpektorji sploh ne obiščejo).
In ko se je nova ekipa pod vodstvom Davida Žefrana na začetku leta vselila v prenovljeno stavbo stare, legendarne gostilne Milka v Jasni, prekrasnem kraju z jezercem pri Kranjski gori, je rumenkasta družbena scena vedela povedati marsikaj.
Za eno prvih je poskrbel njihov sommelier, ki je obelodanil, da bodo dobili takoj dve zvezdici. Večina nas je ob tem zamahnila preko rame, ampak malo pozornosti je ostalo. In ko smo izvedeli, kdo so novi prejemniki Michelinovih zvezdic v Sloveniji, smo rahlo trznili, saj je bila restavracija takrat odprta le tri mesece. Zarota? Korupcija? Komplot?
Razne stvari so nam švigale po glavah in sklenil sem, da je edini način do rešitve, da pridem „na kraj zločina“ in skupaj z brbončicami vse raziščem. Rečeno – storjeno.
Da je Žefran veliko svoje filozofije prinesel iz nove Skandinavske kuharije, je vidno že na začetku, saj ima gost možnost izbirati med tremi različnimi alternativnimi penečimi vini, od katerih je bil edinole „normalen“ Domaine Slapšak. Kakorkoli – to ni bilo veselje zame.
Sledili so štirje pozdravi iz kuhinje, ki so zavajali z videzom, dva pa tudi z okusom.
Če vprašate moje brbončice, je bilo preveč limone. Potem smo dobili prvi krožnik, ki je bil odličen. Na koščke narezan sulec v omaki iz črnega ribeza, stebelne zelene in belimi daikon redkvicami je vrvel z večplastnostjo okusov in brbončice so ugotovile, da ni več heca. Svežina se je razcvetela ob alternativnem chablisu, ki je kljub začetnemu vinskemu ne-okusu izpeljal lepo kombinatoriko z jedjo.
Pravzaprav je vino dobro zapelo šele pri naslednjem krožniku, kuhanem korenju z marelicami, amaretom, mandlji in karameliziranim krekerjem iz zelenjavnega dela korenja. Kombinacija okusov je bila izvrstna in enkratna! Marelice pridodajo k polnosti okusov, dodatni plus pa je lepa hrustljavost krekerja.
Še bolj intenzivno je v nove vode skandinavske kuharije vstopil naslednji krožnik, ki je temeljil na črnem zelju, ki je bil v tem primeru premazan z limono, oljem iz kave in stopljenim tolmincem. Okusi so bili v začetku zelo pikantni in na prvi ugriz neharmonični. Ko pa smo to poplaknili s kozarcem vina (Iaquin – sauvignonasse) se nam je odprla 15. čakra in uživali smo kot hudič!
Naslednji krožnik je bil spet veliko presenečenje:
pena, naribani jurčki, karamelizirana sončnična semena, in olje iz popra – pikantno, sladkasto in poprasto. To je bil veliki krožnik velikega elementa inventivnosti in spet smo bili navdušeni!
V Milki strežejo sedem in deset – hodni meni. Mi smo izbrali sedemhodnega, pa so nam vseeno brezplačno dodelili še dva: Brioche z janežem, kumino, koromačem in premazan šampinjonsko glazuro je bil svetleča se poslastica, ob kombinaciji z maslom in bučnimi semeni pa je bil jed za sebe.
Tudi neke vrste „jetrni knedl“ na bazi merjaščevega mesa in kosti v močni, (za mene in moje brbončice) preveč močni juhi, ki je bila precej preveč reducirana. Naslednji hod – postrv iz Bohinjske bistrice z omako iz rjavega masla, ob zelenih brinovih vejah z zelišči (rman) in postrvjimi ikrami je bil spet briljanten. Ker je bila postrv rahlo in zelo pazljivo dimljena, so se vse sestavine lepo poklopile.
Merjasec v fermentiranem ohrovtovem listu in vinski spremljavi „milk punch“ (popražen ječmen in skuhan kot čaj, prelit v mleko in dvakrat prefiltriran) in dodajo karamelo ter malce whiskeya Glenn Farclas. Bogati in intenzivni okusi se razlijejo čez usta in tam vztrajajo dlje časa. Odlično.
Seveda pri sladicah niso ostali pri eni. Praženi lešniki, krema iz čaja Earl Grey, dodatek sherrya (palo cortado) in sladoled iz praženega poji ječmena in rjavimi šampinijoni, je bil številka ena, drug sladica pa je bila v štirih delih, končali pa smo z bonboni iz peliknovca.
Milka in David Žefran so vsekakor vrhunsko presenečenje za vse, ki želite drugačno vrhunso kulinariko.
Ni nujno, da vam bo prav vse všeč, priporočam pa vam, da se prepustite odličnemu osebju. Imajo obilno in lepo vinsko karto, čeprav priporočajo v glavnem zmerno alternativo v smeri maceriranih, nefiltriranih in naravnih vin, od katerih se nekatera celo lepo podajo k jedem.
Vsekakor je Milka zdaj prva restavracija pri nas, ki se izrazito opira na skandinavske vplive.
Aja, Milka je tudi mali hotel s šestimi luksuznimi sobami.
Besedilo in fotografije: Tomaž Sršen