Ker bi v katerem izmed lokalov v centru Celja prej naletel na Angelino Jolie, kako gola pleše ob drogu, kot pa na vinsko karto, s katere bi lahko izbral kakšno pošteno vino na kozarec, sem bil v petkovem večeru prisiljen na kremženje ob cabernet sauvignonu vipavskega vinarja, ki ga ne bom omenjal. Kljub množici dogodkov, ki so se že zvrstili v mestu ob Savinji v zadnjih treh, štirih letih, na katerih so sodelovali tudi vinarji in v degustiranje ponujali svoja vina, je celjska vinska scena še vedno v zelo trdnem spancu. Imam občutek, da se bo prej zbudil kralj Matjaž pod Peco, kot pa da bi se zbudilo in zgodilo v Celju vino. Zato sem bil včeraj pač obsojen na že omenjeno francosko sorto, ki daje sicer v svoji domovini, v ZDA, v Čilu… čudovite rezultate, v Sloveniji pa še vedno velja, da moraš biti hud mazohist, da uživaš ob cabernet sauvignonu. Zelo redki uspeli slovenski primerki so seveda v tej kategoriji izvzeti.
No, in ravno zato sem sklenil, da danes odprem steklenico, ki mi bo pomagala premagati nočne more včerajšnjega črnega petka.
Čeprav pri Kristančičevem rdečem Artworku-u ne gre za 100 odstotni cabernet sauvignon, pa je vendar velika večina ravno te sorte, kakšnih 30 odstotkov pa zavzema še merlot. Ker pride ob obeh sortah do zamika pri trgatvi, ju tudi v kleti vinificirajo ločeno. Grozdje macerirajo deset do štirinajst dni, vino pa zorijo dve leti v večinoma rabljenih lesenih sodih. Globje, pa vendar ne povsem neprosojne barve rubina s preprosto izjemno cvetico. Precizne in zaokrožene note zrelega temnega sadja, zelišč, popra, škatle cigar, sladiča tako navdušijo, da bi na eni strani nos ves čas molil v kozarec, na drugi strani bi pa čim prej naredil prvi požirek, da bi se prepričal, če lahko usta sledijo vrhunskemu otipu nosu. In ta prvi požirek takoj razkrije, da usta še kako sledijo zaznavam iz nosu. Zopet dominira sadje, ki ga v srednji fazi zaokroži nota zorenja v lesu, v pookusu pa čokolada. Polno, bogato, pa vendar niti slučajno okorno ali divjaško. Suho, z višjimi, zrelimi kislinami in zelo zaznavnimi, vendar zrelimi, olikanimi tanini, ki ne razgrajajo, ampak ravno prav sušijo, opozorijo nase in pridajo vinu karizmo ter nekakšno brezčasnost, rustikalnost. Zelo mlado, hkrati resno in igrivo, hkrati polno in sočno. Bi napisal, da je vsekakor že primerno za pitje, bo pa z leti vsekakor pridobival, zelo pridobival. Ta rdeči Artwork bo šel v nebo, tu ni nobenega dvoma. Še dobro, da imam še eno enako steklenico v svoji zbirki, katero bom postil zoreti vsaj nekaj let. Čeprav gre po udeleženih sortah za nekakšen bordojski levi breg, pa je to vino po zaznavah predvsem briško in predvsem s podpisom Marka Kristančiča.