Tokrat sem »nadomestil« kolega Petra Jazbeca, ki se ponavadi ukvarja z opisi hotelov in visokega turizma.
Konec koncev Popeta poznam skoraj trideset let in dobro vem, kaj se nemirnemu nekdanjemu črnogorskemu cariniku plete po glavi. In vedno je to – najboljše!
Pope, kot je njegov popularni vzdevek, je fanatik za najboljše, instinktivno najde najboljše, najlepše in najbolj okusne jedi in vina.
Dejansko je rojen za odličnega gostinca in ima »feeling« za prestiž. Čeprav je že v odrasli dobi »odraščal« na Krasu s preprostimi jedmi, ima to preprostost rad. Ampak vedno najde nekaj, kar bi lahko bilo še boljše.
Od AS-a v Dutovljah, preko AS-a v Ljubljani in zdaj do Chaleta Sofija nad Gozd-Martuljkom v osrčju Gorenjske.
Kdo natančno je ta legenda, po katerem so se na glas in po tihem zgledovali skoraj vsi slovenski gostinci?
Kot rad večkrat poudari kleni Črnogorec, ki je v času rajnke Jugoslavije prišel službovati na mejne prehode na Krasu in zraven vpijal bogastvo te regije in vina.
Hitro se je spoprijateljil z najboljšimi vinarji, instinkt njegovih brbončic pa je opazil tudi Italijan Nevijo, ki mu je pomagal pri prvih korakih v kulinariko.
Svetozar Raspopović (kot je njegov pravo ime) je to znanje pil in se kmalu odločil, da v Dutovljah odpre prvo gostilno z imenom AS (po hčerki Ani in sinu Sebastjanu). Iti na kosilo ali večerjo na Kras, je kmalu postalo nekaj najbolj imenitnega, kar si je takrat, v devetdesetih letih, lahko človek izmislil.
Potem je Pope razmišljal v stilu:
Rečeno – storjeno.
Ob koncu devetdesetih je v Knafljevem prehodu zaigral AS, ki je bil še bolj uspešen od tistega na Krasu.
Vrhunska morska kuhinja, podprta z najboljšimi slovenskimi vini je absolutno zmagovala.
Vmes je As doživljal določene kozmetične spremembe (od bistroja do steak housa), toda bistvo gostilne je ostajalo.
Ko je leta 2009 prišla kriza, je združil moči z Ano Roš in na Ljubljanskem gradu odprl gostilno Na gradu, ki je bila v tistem trenutku huronski uspeh.
Odlične osnovne sestavine, pripravljene na najboljši način in hudo, hudo zmerne cene. Tudi to je bil izjemen uspeh, kar je prikazalo našega Popa v sliki odličnega poslovnega človeka, ki se zna izvleči iz vsake situacije.
Vedno več je delal s svojim sinom Sebastjanom in Gregom Yurkovichem, kar je botrovalo uspehu verjetno najboljšega »burger placa« (Pop’s Place) in po tujih ocenah sodeč najboljše pizzerije pri nas (Pop’s Pizza).
In ko je naredil skoraj vse, kar je pri nas mogoče, se je preselil v Alpe.
Vsi smo mislili, da mu ne bo uspelo – ampak spet smo se motili.
Chalet Sofija
Chalet ni grad in ni gradič; je dom.
Sofija je ime njegove mame in tozadevno je stvar zaključena. Kraj lokacije je nekdanji Mladinski dom, natančna pozicija pa Srednji Vrh nad Gozd-Martuljkom, kjer je Pope kupil objekt in ga v nekaj letih izborno prenovil.
Chalet ima zgolj sedem suit – največjih pet poimenovanih po vnukih, manjši dve pa po hčerki in sinu.
Suite so prostorne in okusno – razkošne. Prav vsaka ima nepozaben pogled na okoliške gore (mi smo bili v tisti, od koder smo takoj ugledali Špik z njegovo skupino). Terasa je velika in kar vabi na meditacijski počitek v miru gorskih očakov, saj so ležalniki že pripravljeni.
V notranjosti je poleg udobne kopalnice tudi velik jacuzzi. Wi-Fi odlično deluje in televizija skoraj nima nobenih omejitev glede sprejema kanalov.
Razvajanje
Posebno poglavje pa je kulinarika, saj Sofija ponuja polpenzionske storitve.
Polpenzion po Popetovo?
Boljše kot tukaj skoraj ne more biti. Zajtrk se začne ob dogovorjeni uri s šampanjcem ali penino.
Sledijo izbrane poslastice.
Mehko kuhano jajce s kaviarjem (ne iz Kaspijskega jezera, ker jesetrov tam skoraj več ni), pač pa iz gojenih jesetrov iz raznih evropskih držav.
Pečeni sir s tartufi in sanjske bretonske ostrige.
Ena surova, druga pa ocvrta s pomarančno kremo, vrsta posebnih sirov, domačih kraških salam in seveda sveže pečenega, še toplega kruha, v katerega spadajo tudi posebni bureki.
Ker je Chalet Sofija sredi vozlišč množic planinskih pešpoti, je seveda sprehod po lažjih in manj lahkih poteh naslednja dejavnost, lahko pa samo počivate.
Po razgibavanju pa je na vrsti sproščanje na glavni terasi, kjer kraljuje ogrevan bazen.
Ko bo zima, bo temperatura vode med 28 in 30 °C, zdaj pa je okrog 25 °C.
Ker ni največji, ima dva močna protitoka za vse, ki se želijo naplavati, ter masažno klop.
Seveda savne ne manjkajo.
Še posebej dobra je turška parna kopel, kjer boste z lahkoto zdržali dve terapiji.
Večerje za kralje
Kuha legenda – Pope sam; urnik je stvar dogovora.
V veliki odprti kuhinji, kjer se z vami lahko ves čas pogovarja, pripravlja tisto, čemur bi lahko rekli – The Best of AS.
Kar smo lahko desetletja okušali v Dutovljah ali v Ljubljani, je zdaj v Sofiji.
Dve uri sveže gobe kot carpaccio, izvrstne različne testenine ali z morskim življem ali z jeleni iz okoliških gozdov, slastno pečeni lomo (svinjska ribica) iz španske avtohtone pasme pujsov iberico, in še in še.
V kozarcih pa velike posebnosti njegove zasebne vinske zbirke in vrsta različnih polnitev njegovega najljubšega šampanjca Ruinart, katerega steklenice kraljujejo med drugimi v razkošnih vinskih omarah.
Vedno pa pogovor, predvsem iz njegovega življenja in o receptih, kako se kaj pripravi.
Na 1.000 metrih nadmorske višine, je kralj ruševec – divji petelin, ki vlada ob Popetu. Ali morda nad njim?
Besedilo: Tomaž Sršen
