Naslov: Šmartno 33, 5211 Kojsko, Goriška Brda
Splet: https://marica.si/
Telefon: 05 30 41 039
Odprto: vsak dan od 12. do 22. ure; sobota od 11. do 22; ob torkih in sredah zaprto
Vasica Šmartno v Brdih je vzoren primer vrhunskega turističnega projekta, ki je iz razvalin zrasel v turistični produkt visoke kategorije. Stilsko obnovljene stare hiše, ki sledijo originalnim arhitekturnim stvaritvam so zdaj obnovljene in gostom nudijo marsikaj.; med drugim tudi odlične prehransko – prenočitvene kapacitete, kar hiša Marica nedvomno je.
Pri Marici (ime jed dobila po stari Noni, ki je tam živela in otroke razvajala s sladicami) pa ne moremo mimo turistične kmetije Belica iz Medane, ki jo poganjata brata Zlatko in Cvetan Mavrič. Zlatko je uspešen vinar, ki je pred dobrim desetletjem prvi v Brdih premogel toliko energije in poguma, da si je naložil izdatno posojilo in odprl turistično kmetijo Belica, ki je zdaj ena najbolj legendarnih. S tem je dokazal, da se v Brdih takšen turizem splača in da človek lahko uspe. Belica pa je od nekdaj slovela po izvrstnih suho-mesnatih izdelkih in mnogi gosti so samo zaradi tega hodili v Brda.
Ko pa so pričeli obnavljati Šmartno, so Mavriči s projektom, ki je zdaj hiša Marica takoj stopili v prvo vrsto in po letih trdega dela in odrekanja postavili tudi to.
Marica ni samo gostilna, kajti v sosednji stavbi in v prvih nadstropjih imajo zelo simpatične sobe, vse skupaj opa zaokrožujejo s prodajo lokalnih živil in vin blagovne znamke Belica. Jasno, suhe mesnine so prvovrstne in prav logično je, da jih gosti dobijo na mizo v podobi prvih krožnikov. Brez mesa ne v Belici ne v Marici ne gre, in vegetarijanci bodo tukaj bolj tenko piskali. Je pa zelo dober in tak je bil tudi slasten tatarski biftek, ki je v trenutku izginil iz ličnega lesenega krožnika. Ravno prav pikanten, z doma narejeno majonezo, tenko pripravljenim maslom in še toplim, hrustljavim kruhkom je navdušil!
Brez jedi na žlico v Brdih ne gre. Dobili smo ješprenko, juho ki je neka lažja kategorija ričeta, ampak okus je bil odličen, saj so lepo razporejena zelišča v njej naredila slastni nadstandard! Sami delajo testenine in tisti dan je bil dan njokov. Obe verziji sta bili odlični. Prva je bila s telečjo omako, druga pa z omako iz lisičk in pečene slanine. Obe sta nas več kot zadovoljili, saj so ob vseh kombinacijah primarni okusi nosili jed. Jasno – njoki sami pa so bili mojstrski!
Morda nas je malce razočarala ričota (ješprenova rižota) s porom in granatnim jabolkom. Za naš okus je bil ješpren preveč kuhan, pa tudi sladkoba omake granatnega jabolka je bila premočna in je niti zelo spodobno pikanten por ni uspel ustaviti.
Telečji T-bone je navdušil in dokazali so, da so Belice veliki mojstri mesa, pa naj si bo posušeno ali pečeno. Pri telečjem T bonu je sploh težava, da ga kuhar zelo hitro lahko prepeče ali pa ga speče premalo. Ta primerek je bil več kot vzoren in temu primerno navdušujoč.
In če je to šlo gladko, v visoko kakovost goveje tagliatte nismo dvomili. Že sam videz je bil omamen in vonjave opojne. Kot se spodobi, je bilo meso čarobno mehko in slastno, praženi krompir v majhni posodoci pa tako kot pri telečjem T – bonu več kot dobrodošel partner. Ko smo to poplaknili z vinom Izbrano rdeče kleti Belica (mešanica merlota in cabernet sauvignona), smo bili zelo odrešeni in zadovoljni. Jabolčni zavitek na koncu pa je samo še zaokrožil odličen okus in lepo doživetje v tej prisrčni briški gostilnici.
Besedilo in fotografije: Tomaž Sršen