Pitje penin je pri nas v zadnjem desetletju postala huda moda in obveza, da jo ljudje pred začetkom obeda spijejo vsaj po en kozarček.
Lepo in pohvalno, bi rekli tisti, ki so pred recimo dvema desetletjema to pogrešali in se zmrdovali nad gostinci, ki so jim za uvod ponujali razne žgane pijače.
V Sloveniji se skoraj vsak kolikor toliko sposoben vinar rad pohvali s svojim penečim se vinom. Čeprav se tisti, katerih poslovna ideja je peničarstvo, odlično držijo in dobro prodajajo že vsa leta. Če samo površno pogledamo na sceno, hitro ugotovimo, da na našem trgu tozadevno vlada kaos. Večina vinarjev ne zna pridelovati penin. Ideja – kupim kvasovke v Šampanji, izberem nezrelo in kislo grozdje in začnem prvo fermentacijo – je zelo površna. Za ljudi, nevajene pitja mehurčkov bo ob obiskih takšnih kleti vse v redu in bodo celo kupili po nekaj steklenic. Vinar bo ob takšnem nastopu uspešen, saj so cene penin višje od navadnega vina in zaslužil bo več. Zato bo to ponavljal, sosed bo videl uspeh in to počel tudi sam. Tako se povprečno slovensko peničarstvo izgublja, kakovost pa še bolj. Seveda govorimo o tradicionalni (šampanjski ali klasični) metodi, ki je poceni, RVC (razlika v ceni) pa je višja. Pri takšnem kletarjenju pa lahko pride do vrste napak in neprimernih vonjav, ki pa tako, skozi leta postanejo celo »zaščitni znak« določene kleti. Ampak občinstvo sprejme vse, ker upošteva dva najbolj pomembna elementa za nakup mehurčkov.
Prvi je cena, drugi pa blagovna znamka. Pri tem ljudje ne vedo, kakšna je razlika med peninami, pridelanimi na klasični način in tistimi, pridelanimi po tankovski (charmat) metodi. Prvi način je daljši in bolj strokovno dodelan in ob tem dražji, drugi pa je bolj preprost – vendar je treba v kleti imeti t. i. avtoklave, velike sode iz nerjavnega jekla, v katerih potekajo vretja in iz sodov gredo takoj v steklenice. Če izvzamemo strošek nakupa avtoklava, teoretično takšno penino lahko naredi vsak. Ampak naši vinarji zaradi nenehne finančne negotovosti tega nakupa ne naredijo in se trudijo s klasično metodo, ki pa od pridelovalca zahteva veliko znanja in potrpežljivosti. Nekateri so pametni in si omislijo tuje svetovalce, ki lahko njihove penine vzdignejo na zavidljiv nivo, vendar to ni množičen pojav.
Najbolj popularna slovenska penina je Srebrna radgonska, ki je polsuha. Če verjamete ali ne, letno prodajo več kot milijon steklenic. Pridelana je po tankovski (charmat) metodi, kar zagotavlja tudi nižjo ceno. Zlata radgonska penina pa je narejena po klasični, šampanjski metodi. Tako srebrna kot zlata imata suhe, polsuhe in polsladke verzije. Veliko ljudi je, ki se zaklinjajo, da je srebrna boljša od zlate.
Pa še nekaj o imenu. Slovenska vinska zakonodaja prvi, da so peneča vina, pridelana v Sloveniji, penine. Že dolgo časa pa je na čakanju predlog, da bi se peneča vina, narejena po klasični metodi, imenovala peneča vina, tista po tankovski pa penine. Po mojem pa je do tega še zelo dolga pot, saj smo Slovenci komaj približno osvojili, da naše penine niso šampanjci, kot jih ljudje še vedno imenujejo.
Za začetnika slovenske zgodbe o mehurčkih velja Alojz Klenošek iz Gornje Radgone. Okrog leta 1850 je potoval po Šampanji in šampanjci so ga čisto prevzeli. Ko se je vrnil v rodni kraj, se je lotil dela in leta 1852 je iz njegove kleti prišla prva steklenica slovenskega šampanjca. Seveda, naredil ga je po tradicionalni oziroma šampanjski metodi, vino je zorelo v steklenici. Tri leta pozneje, se pravi leta 1855, je za to vino na sejmu v Parizu prejel prestižno nagrado. Žal ne vemo, katere sorte je uporabil kot osnovno vino, vendar je bil zelo uspešen. Vse do takrat, ko so ga premamile karte in je pri njih vse pognal, vključno s svojo kletjo. Njegove dolgove (in tudi klet) je leta 1882 kupila švicarska bankirska družina Bouvier, ki je zares postavila temelje temu, kar je danes klet v Radgoni. Njihov učenec je bil Vinko Štampar, ki verjetno ni obiskal nobene francoske kleti, podobno je bilo z njegovim naslednikom Martinom Medveščkom, ki je bil predhodnik legende slovenskega peničarstva, gospoda Lojzeta Filipiča. Ta pa se je veliko izobraževal v tujini, predvsem v Nemčiji in v kleteh cremantov (francoskih penin zunaj Šampanje) ob reki Loari.
V devetdesetih letih je skoraj vsaka večja slovenska klet začela proizvajati svoje penine, pa tudi manjši zasebniki so se resno vključili v igro, saj so elegantno vstopili v peninski butik. Eden izmed prvih je bil Miran Sirk, ki se je proslavil z blagovno znamko Bjana. Ker je hitrorastoči gostilniški posel potreboval nadstandardne butične penine, ki pa jih velike kleti niso znale ali hotele prodajati, je postal neke vrste sinonim za dobre penine, ki so dostopne v vseh »boljših« restavracijah. Približno v istem času so na trg prišle penine Medot (prav tako z Brd), katerih pot je začrtal legendarni Zvonimir Simčič, in tudi drugi Brici niso stali križem rok (Emeran Reya, Čarga …). Izkazalo se je, da je pitje penin lahko prijetno početje, in ta tržna niša se je začela krepiti. V zadnjih nekaj letih smo priča zelo hitremu vzponu hiše Silveri (prav tako z Brd), katere penine lahko brez težav označimo za ene izmed najboljših v tej kategoriji na splošno!
Na drugem koncu države, na Bizeljskem, ki je bilo pred epidemijo trtne uši ob koncu 19. stoletja glavno slovensko vinorodno območje, je Janez Istenič postavil temelje tega, v kar je zrasla hiša penin Istenič. Isteniči so danes največji »mali peninčarji« (letna produkcija je 150 tisoč steklenic) in uspešno pokrivajo tako butično linijo kot vina za masovno prodajo.
Predvsem v zadnjih nekaj letih pa smo priča invaziji odličnih penin z Dolenjskega. Prej tradicionalni pridelovalci kislega cvička (no, z leti so ga precej izboljšali) so ugotovili, da so te kisline ravno pravšnje za pridelavo penin in priča smo odličnim tekočim mojstrovinam iz kleti Kozinc, Domaine Slapšak, Albiana, Cvelbar, Frelih in še bi lahko naštevali.
Zdaj je proizvajalcev penin pri nas res veliko. Uradnih številk ni, drži pa dejstvo, da skoraj vsak kolikor toliko uspešen vinar polni tudi penine. Razlog je dokaj preprost – iz relativno poceni grozdja lahko naredijo izdelek, ki ima kar precej višjo prodajno vrednost od navadnih, mirnih vin. Zato pa tudi tukaj velja zlato pravilo: veliko poklicanih – malo izbranih. Žal je množica tovrstnih penin precej nekonsistentnega okusa, kakovost letnikov zelo variira in nič čudnega ni, če zato preverjene blagovne znamke še vedno nosijo zastavo glede prodaje, kajti kljub nekaterim odstopanjem jim še nekako najbolj uspe obdržati stalnost okusov.
Peničarski svetovalec
Veronika Frelih
Vinogradniška družina Frelih iz Šentruperta na Dolenjskem je ena najstarejših v tem poslu pri nas, saj korenine sedajo v daljnje leto 1892. Kot pri veliki večini dolenjskih kleti so pričeli s cvički, toda v začetku devetdesetih so pridelali prvo penino Kappelman, kmalu pa je sledila Penina od fare, poimenovana po njihovem najbolj uspešnem cvičku, saj so v peneči verziji enake sorte kot pri cvičku. Zdaj vodstvo enologije prevzema domača hči, diplomirana enologinja Veronika Frelih, ki se še posebej posveča peninam.
Frelih – Brut 2016; ocena: 84 točk; cena: 12,78 €
Sočna in sveža penina z dokaj dolgim pookusom.Če bi jo imeli v kleti še kakšno leto dlje, bi lahko bila boljša.
Temperatura: 8 – 12
Steklenica: pokonci
Prodaja: www.kozelj.si
Frelih – rose brut; ocena: 83 točk; cena: 12, 78 €
Močni sadni vonji (maline, jagode) z dotikom sveže pečenega kruha. V ustih je osvežilna in zapolni usta.
Temperatura: 8– 12
Steklenica: pokonci
Prodaja: www.kozelj.si
Frelih – brut nature 2016; 81 točk; cena: 11, 18 €
To vino je nedegožirano in bo navdušilo pristaše naravnih vin, saj je na dnu steklenice kar precej ostankov odmrlih kvasovk. Ne glede na leta, je vino še vedno nezrelo in vprašanje je, kdaj (če) bo dozorelo.
Temperatura: 6 – 10
Steklenica: pokonci, postrani
Prodaja: www.kozelj.si
Janez in Miha
Ko je Janez Istenič leta 1968 naredil prve penine pod svojim imenom, si verjetno ni mislil, da bo po več kot 50 letih aktivnega delovanja še vedno trdno v sedlu. Vsekakor je klet Istenič ena najboljših in najbolj konsistentnih pri nas, kjer kvaliteta sploh ni vprašljiva. Za njim stoji sin Miha in vsa družina je vpeta v delo.
Istenič – Gourmet Rose; ocena: 85 točk; cena: 15 €
Prelepa sadnost rdečih vrtnih sadežev se lepo zliva z nežnimi krušnimi notami. Mehurčki so drobni, a slastni.
Temperatura: 10 – 14
Steklenica: pokonci, postrani
Prodaja: www.istenic.si
Istenič – Prestige extra brut; ocena: 87 točk; cena: 18 €
Ravno prav zrelo vino navdušuje na celi črti – večplastnost vonjev, fini mehurčki in dolg pookus. Navdušujoče.
Temperatura: 8 – 12
Steklenica: pokonci, postrani
prodaja: www.istenic.si
Istenič – No. 1; ocena: 88 točk; cena: 15 €
Ker je bil mladi Janez Istenič tudi nogometni vratar s številko 1, je to vino posvetil svojim začetkom. Večplastno, bogato, sadno – krušno z dolgim pookusom in finimi mehurčki.
Temperatura: 8 – 12
Steklenica : pokonci, postrani, leže
Prodaja: www.istenic.si
Klet Brda
Zadružna klet v Goriških Brdih je v zadnjem desetletju postala tudi ena najboljših v našem prvem vinskem okolišu. Gre za enkratno in zelo plodovito sodelovanje med direktorjem Silvanom Peršoljo in hudo nadstandardnim enologom Darinkom Ribolico (na fotografiji). Poleg odličnih mirnih vin pridelujejo tudi odlične penine, ki vsako leto navdušujejo.
Klet Brda – Bagueri brut; ocena: 87 točk; cena: 11, 70 €
Tako na nosu kot na okusu je ta penina bogata in večplastna z velikim potencialom nadaljnjega razvoja. Zelo prefinjeno vino.
Temperatura: 6 – 10
Steklenica: pokonci, postrani
Prodaja: www.kozelj.si
Klet Brda – Bagueri zero; ocena: 87 točk; cena: 12, 60 €
Penina za izkušene pivce, ki znajo ločiti med peninami z dodanim likerjem in čisto suhimi. Ta primerek je odlična ponazoritev čistega, elementarnega penečega vina, ki zadovolji tudi največje izbirčneže.
Temperatura: 8 – 12
Steklenica: pokonci, postrani
Prodaja: www.kozelj.s i
Klet Brda – Bagueri rose; ocena: 86 točk; cena: 11,70 €
Prelepa svežina podprta s sadnim telesom in drobnimi mehurčki. Penina je primerna tudi zak resnim jedem, ne samo za aperitiv.
Temperatura: 10 – 12
Steklenica: pokonci, postrani
Prodaja: www.kozelj.si
Ena od peničarskih blagovnih znamk, na katero je treba v zadnjih desetih letih več kot resno računati, prihaja izpod rok družine Gašparin. Če je oče Boris z ženo Maruško povzdignil goriško ribjo restavracijo Pikol med zvezde, to zdaj nadaljuje njun sin Tadej, ki z bratom Tarasom skrbi za predvsem penine Silveri.
Silveri – brut nature zero; ocena: 86 točk; cena: 24 €
Gre za najbolj čisto penino kleti Silveri. To pomeni, da je penina brez dodanega likerja in je popolnoma suha in naravna. Za izkušene pivce!
Temperatura: 8 – 12
Steklenica: pokonci, postrani
Prodaja: www.silveri.si
Silveri – blanc de blancs; ocena: 87 točk; cena: 87 €
100 % rebula iz različnih vinogradov, ki je dolga leta zorela v steklenicah. Njene kompleksne note jo popeljejo v šampanjsko okolje, mehurčki so drobni a zelo prefinjeni.
Temperatura: 10 – 14
Steklenica: pokonci, postrani
Prodaja: www.silveri.si
Silveri – rose cuvee brut; ocena: 84 točk; cena: 17 €
Lososova barva navduši, vonj pa je med starikavim in navdušujoče šampanjskim. V ustih je čist, dolg in saden.
Temperatura: 8– 12
Steklenica: pokonci, postrani
Prodaja: www.silveri.si i
Silveri – Vintage collection brut; ocena: 94 točk; cena: 17 €
Prijetna mešanica rebule in chardonnaya, ki zavaja že na nosu. Je rahlo reduktivna, zato je v ustih malce nenavaden, a še vseeno fin. Dolgo, prijetno vino, ki gre tudi k množici jedi.
Temperatura: 8 -10
Steklenica: pokonci
prodaja: www.silveri.si
Posestvo, ki zdaj obsega 10 ha vinogradov, sta leta 1987 zastavila Davidova starša in pričela pridelovati v glavnem cviček. Po obisku francoske pokrajine Loire, kjer med drugim pridelujejo znana peneča vina z imenom „cremant“, je David Kozinc ugotovil, da je domači terroir precej podoben tistemu v Franciji in pričel je z drugo zgodbo. V zadnjih nekaj letih je postal eden najbolj vidnih posavskih peničarjev in njegova pot gre strmo navzgor. Vse penine je poimenoval Joker.
Kozinc – Joker blanc de noirs; ocena: 83 točk; cena: 12 €
Belo na črno je francoski izraz za sicer belo penino, ki pa je pridelana iz modrega pinota; v tem primeru iz modre frankinje. Vonj je rahlo reduktiven, vendar se ščasoma umiri. V ustih je vino polno, bogato in harmonično.
Temperatura: 8 – 12
Steklenica: pokonci, postrani
Prodaja: www.vino-kozinc.com
Kozinc – Joker Nord 2018; ocena: 82 točk; cena: 13 €
Chardonnay, modri pinot, rumeni plavec sestavljajo to vino, ki pa ne dosega lanskega. Čez čas, ko se poleže, se v ustih lepo sestavi in vino dobi lep in dolg pookus.
Temperatura: 8 – 12
Steklenica: pokonci, postrani
Prodaja: www.vino-kozinc.com
Kozinc – Joker Zara; ocena: 84 točk; cena: 13 €
Vonj se kar nekaj časa sestavlja, ko pa se postavi, pa je zelo lep, saden in delno krušnat. Mehurčki so precej drobni in peristentni, pookus je dokaj dolg
Temperatura: 9 – 14
Steklenica: pokonci, postrani
Prodaja: www.vino-kozinc.com
Francosko ime za klet v Posavju? Čisto res, saj je prvi enolog in vinar posestva iz Francije, bolj natančno – iz Šampanje. François Botton je doma iz Šampanje in v glavnem mestu te pokrajine je študiral enologijo. Tam je spoznal Urško Slapšak, katere starša sta v Telčah ob domači hiši uredila ličen vinograd, ki je zdaj osnova za peneča vina tega posestva.
Domaine Slapšak – Brut reserve; ocena: 84 točk; cena: 15 €
Po sestavi je ta penina zelo šampanjska, samo namesto sorte pinot menuir ima modro žametovko. Bogati vonji po agrumih in deloma po sveže pečenem kruhu se lepo razvijejo in v ustih ponudijo lepo skladnost in dolg pookus.
Temperatura: 10 – 14,
Steklenica: pokonci, postrani
Prodaja: www.evino.si
Domaine Slapšak – Rose Brut; 86 točk; cena: 15 €
Ta penina je 100% žametna črnina, ki so jo leto dni in pol starali. Ima lepo in čisto sadnost in zametek finih zorilnih arom z dotikom sveže pečenega kruha.
Temperatura: 10 – 12
Steklenica: postrani, leže
Prodaja: www.evino.si
Crveni vrh ali po italijansko Montersso je ime posestva ob Savudriji v hrvaški Istri, ki sta ga zakupila Davor Dubokovič in Uroš Gorjanc. Hrvaška vlada je namreč pred dobrim desetletjem dala tistim, ki bi uredili okolje in tam pričeli s kakšno pridobitno dejavnostjo ozemlje brezplačno v najem za 50 let! Skrb za vinograde in vina pa je prevzel njun prijatelj, zamejec Edi Kante iz italijanskega Krasa. Poleg nadstandardnih vin Monterosso pridelujejo tudi odlična oljčna olja ki vsako leto na raznih ocenjevanjih dobivajo najvišja priznanja. Seveda pridelujejo tudi dobre penine.
Monterosso – Monteclassico brut; ocena: 82 točk; cena: 11, 53 €
Všečna in zelo pitna penina z zelo izrazitimi in močnimi mehurčki, sadnimi aromami in dolgim pookusom.
Temperatura: 8 – 12
Steklenica: pokonci
Prodaja: www.kozelj.si
Monterosso – Monteclassico rose; ocena: 84 točk; cena: 13, 28 €
Osnovno vino te penine je Montalcino d’ Amruzzo, tipično rdeče vino južno-italijanske pokrajine Abruzzo. Kot je predvideval Edi Kante, daje ta sorta odlične rezultate tudi pri mirnih rdečih vinih tega posestva z imenom Nerone. Ta penina je zelo sadna, sveža in bogata. Fino!
Temperatura: 8 – 12
Steklenica: pokonci, postrani
Prodaja: www.kozelj.si
Lepa klet s še lepšimi vini v okolici Slovenskih Konjic se vsako leto izkaže z nadstandardnimi peninami. Njihov paradni konj je vini Konjičan, imajo pa tudi dobre renske rizlinge.
Zlati grič – Konjiška penina brut; ocena: 84 točk; cena: 12,30 €
Zelo lepo narejena penina, ki preprosto navduši. Je lepo sadna in ima dotik zorilnih arom, kar vino še bolj začini. Mehurčki so drobni in pookus je dolg.
Temperatura: 9 – 12
Steklenica: pokonci, postrani
Prodaja: www.kozelj.si
Zlati grič – Rose; ocena: 81 točk; cena: 13,95 €
Intenzivne sadne vonjave, tudi po bonbonih. Ne dvomim, da je kupcem to všeč, nas pa to vino ni najbolj prepričalo.
Temperatura: 9 – 13,
Steklenica: pokonci, postrani
Prodaja: www.kozelj.si
Kralj slovenskih dišečih tramincev je že pred leti stopil tudi v peničarske vode. Seveda – tudi njegovi mehurčki temeljijo na sorti dišeči traminec, kar jim daje prav poseben vonj in okus.
Steyer – Melody; 81 točk; cena: 8, 40 €
Gre a zvrst šetih sort, med katerimi je tudi dišeči traminec. Ker je narejen na tankovski (charmat) metodi, vinu ne manjka svežine in bogate sadnosti, ki sta ojačana z zmernim sladkorjem.
Temperatura: 8 – 12
Steklenica: pokonci
Prodaja: www.kozelj.si
Steyer – Vaneja brut natur; 84 točk; cena: 23, 76 €
Ta penina je 100% dišeči traminec, ki pa je narejen po klasični metodi. Ima lepe arome po osnovnem vinu, ki se širijo tudi po jeziku. Mehurčki so dokaj drobni, pookus je dolg.
Temperatura: 8 – 12
Steklenica: pokonci
Prodaja: www.kozelj.si
Iz dveh velikih štajerskih kleti (Jeruzalem Ormož in Ljutomer) je po nakupu zrasel štajerski gigant, imenovan po lastniku – Vladu Puklavcu. Puklavec Family Wines, kot se zadnje leto to podjetje imenuje, je izrazito izvozno usmerjeno, nekaj zvezdnih trenutkov pa prodajajo tudi na domačem trgu. Mitja Herga, ki je bil do pred nekaj mesecev glavni enolog, je podjetje zapustil, vendar so še vsa vina, ki smo jih dobili na pokušino, njegovo delo.
P&F – brut; ocena: 83 točk; cena: 5,40 €
Lepa in zelo korektna penina, narejena s tankovsko (Charmat) metodo. Vonji so preprosti, a sadno-čisti, in okus se tudi pelje v to smer. Za prijetno in neobvezno pitje.
Steklenica: pokonci
Temperatura: 6 – 10
Prodaja: www.kozelj.si
P&F – Estate selection brut nature; ocena: 85 točk; cena: 11,61 €
Bolj resna in dodelana penina za resnejše pivce. Burt nature pomeni, da tekom vinifikacije v penino ni bil dodan ekspedicijski liker in je penina popolnoma suha. Ima lepe in bogate zorilne arome. Jasno gre za klasično (šampanjsko) pridelavo. Ima bogat in dolg pookus.
Steklenica: pokonci, postrani
Temperatura: 10 – 12
Prodaja: www.kozelj.si
Združene države Primorske
V tem poglavju imamo združenih precej penin, ki prihajajo iz vinorodne dežele Primorske, vključno z italijanskim Krasom in proseccom iz Italije. Glede popularnosti Primorci kraljujejo, saj so že pred dobrima dvema desetletjema pričeli razbijati mit velikih štajerskih peničarskih kleti in s svojo perfekcijo so zavzeli trg.
Erzetič – Sentio; ocena: 86 točk; cena: 16, 92 €
Zelo profesionalno narejena penina, kjer sortno prevladuje rebula. Na vonju je zelo sadna (jabolka, breskve), v ustih pa prikazuje lepe zorilne arome po sveže pečenem kruhu. Pena se elegantno posede, mehurčki so drobni, pookus pa dolg.
Temperatura: 8 – 12
Steklenica: pokonci, postrani
Prodaja: www.kozelj.si
Sinefinis – Rebolium Brut; ocena: 86 točk; cena: 16,20 €
Ta penina, ki jo zdaj pridelujeta Matjaž Četrtič iz kleti Ferdinand in Robert Prinčič, ima zanimivo zgodovino. Sinefinis pomeni „Brez meja“ in jo pridelujeta tako Matjaž kot Robert Prinčič, zamejski vinar iz Števerjana, saj sta za to penino uporabila grozde iz slovenskih in italijanskih vinogradov. Zdaj je ta penina lahka in aperitivna, ima izrazite, a čiste sadne vonje in je zelo suha in sveža. V ustih je zelo bogata, ima fine mehurčke in dolg pookus.
Temperatura: 8 – 12
Steklenica: pokonci, postrani
Prodaja: www.kozelj.si
Jakončič – Mosaic; ocena: 83 točk; cena: 18, 90 €
Znana briška klet Jakončič ne slovi samo po izjemnih rdečih in belih vinih, pač pa tudi po peninah. Ker grozdje za to vino prihaja iz delov njihovih vinogradov širom po Brdih, se imenuje mozaik. Gre za penino, narejeno po klasični (šampanjski) metodi, ki je na nosu lepo sadna, v ustih pa razkazuje zametke krušne skorje in zorilnih arom.
Temperatura: 8 – 12
Steklenica: pokonci, postrani
Prodaja: www.evino.si
Zidarich – Terosso; ocena: 84 točk; cena: 15, 49 €
Znani zamejski vinski zvezdnik Benjamin Zidarich je pravi Kraševec in ni čudno, če je naredil penino iz terana. Pridelovalna metoda je charmat (tankovska metoda), vino pa je prijetno sadno (po jagodičevju) in prijetno pitno.
Temperatura: 10 – 14
Steklenica: pokonci
Prodaja: www.evino.si
Vigna di Sarah – Prosecco DOCG Grapolli di Luna; ocena: 84 točk; cena: 13, 99 €
Ekološka kmetija iz Prosecca, ki slovi po posebnih penečih vinih, imenovanih prosecco. Osnovna trta je glera (stara slovenska sorta), to vino pa je velika posebnost, saj so grozdje pobirali ponoči, ko je hladneje, da so obdržali nizke alkohole in sadnost. Seveda je pridelovalna metoda charmat, vonj in okus pa sta lepa in sadna.
Temperatura: 6 – 10
steklenica: pokonci
prodaja: www.evino.si
Dolfo – Spirito 2016; ocena: 83 točk; cena: 20, 90 €
Ko je pred leti Marko Skočaj (vina Dolfo) lansiral penino je bilo to veliko presenečenje, zdaj pa je to vsakoletna klasika. Penina je dolgo ležala na kvasovkah, zato so mehurčki drobni, a fini. Vonj je na meji zorilnih arom, v ustih je fina, le na koncu rahlo greni.
Temperatura: 10 – 12
Steklenica: pokonci, postrani
prodaja: www.evino.si
Movia – Kapovolto; ocena: 2015; ocena: 84 točk; cena: 32, 90 €
Po dolgih letih kraljevanja s Purom, nedegožirano penino, je klet Movia, ki jo vodita Aleš in Lan Kristančič, poslala na trg še nekaj novega – Kapovolto. Čeprav je klet v Brdih, tukaj ni niti sledi rebule, pač je je vino 100 % chardonnay, ki je dolga leta zorel na kvasovkah. Lep večplasten vonj navduši, v ustih pa malce pade. Vsekakor dobro vino!
Temperatura: 10 – 14
Steklenica: pokonci, postrani
Prodaja: www.evino.si
Medot – Millesime 2013; ocena: 87; cena: 37, 50 €
Penina iz najbolj proslavljene slovenske peničarske kleti v Brdih. Millesime (fr.: letnik) je na kvasovkah zorela osem let in zaradi tega dobila majhne, a vztrajne mehurčke ter obilo večplastnih vonjav – od sadja do sveže pečenega kruha. V ustih navduši – prelepa svežina, množica močnih zorilnih arom in dolg pookus. Odlično!
Temperatura: 10 – 12
Steklenica: pokonci, postrani
prodaja: www.kozelj.si
Združene države Štajerske
Na štajerskem so se rodile prve penine pri nas in klet iz Gornje Radgone še vedno drži primat glede prodaje. Kmalu so sledili drugi vinarji in se utrdili v peničarskem poslu. Njihove penine imajo v večini primerov višji ostanek sladkorja, ampak tak je tudi okus slovenskih pivcev. Seveda pa je zdaj na trgu tudi veliko suhih (brut) penin, ki navdušujejo.
Dar sonca – brut; ocena: 85 točk; cena: 6, 75 €
Dar sonca je blagovna znamka vinskega podjetja Koželj d.o.o., ki vsako leto najde odlična vina za zmerno ceno pri vinarjih v Sloveniji. Ta penina, narejena po metodi charmat, prihaja iz kleti P&F in prikaže zelo lepo in harmonično peneče vino. Sladkorna stopnja je na meji, a je vino vseeno zelo všečno in pitko.
Temperatura: 8 – 10
Steklenica: pokonci
Prodaja: www.kozelj.si
Radgonske gorice – brut nature; ocena: 84 točk; cena: 14, 82 €
Vino, za katerega bi pred leti lahko rekli, da ga v Gornji Radgoni nikoli ne bodo pridelali, je tukaj. Brut nature pomeni, da na koncu procesa niso dodajali ekspedicijskega likerja in da je vino popolnoma naravno – suho. Vonj je sadno – agrumast, mehurčki so dokaj ostri, okus je pa zelo svež. Odličen aperitiv!
Temperatura: 10 – 12
Steklenica: pokonci, postrani
Prodaja: www.kozelj.si
Oskar – brut; ocena: 80 točk; cena: 13, 49 €
Gre za mlajšo klet iz hriba Malečnik nad Mariborom, kjer se že kar nekaj let posvečajo tudi peninam. Ta penina nima nekega posebnega vonja, mehurčki so dokaj veliki in okus ne traja dolgo.
Temperatura: 8 – 12
Steklenica: pokonci
Prodaja: www.evino.si
Oskar – rose; ocena: 84 točk; cena: 13, 49 €
Prijeten sadni vonj dominira v nosu, v ustih pa se združi z lepimi zametki zorilnih arom, ki se bodo še razvile. Pookus je dokaj dolg.
Temperatura: 10 – 12
Steklenica: pokonci, postrani
prodaja: www.evino.si
Besedilo: Tomaž Sršen
