Naslov: Maltjanci 39, Moravske Toplice
Splet: www.oazagrill.com
Telefon: 051 383 141
Odprto: vsak dan od 12. do 21. ure; ob petkih in sobotah od 12. do 22 in ob nedeljah od 12. do 15. Ob ponedeljkih zaprto
Steak house, gostilna, v kateri naj bi pekli v glavnem zunaj serijske bifteke, je pri nas zelo redka ptica.
Bilo je nekaj poskusov, a so propadli ali so pečenje biftekov zamenjali s picami in špageti. No, v prestolnici deluje nekaj podobnega, kvaliteta pa je precej nihajoča. Zato je dejstvo, da lahko odlične, na pravem ‘živem’ žaru spečene argentinske mesnine jemo v Prekmurju, več kot presenetljivo.
Robi Šinkec je tisti, ki kuha in dirigira s svojim očetom. Ta otok izbranih mesnin sredi prekmurskih ravnic je najbolj oblegan s strani Avstrijcev, pa tudi ostalih turistov je vedno več. Ker pa so bifteki vseeno cenovni nadstandard (približno 25 EUR za kos), Šinkci modro ponujajo predvsem leskovačko klasiko z žara, ki pa gre za med, saj je tudi zelo dobro pripravljena – od materiala samega do izvedbe. „Tako kot je treba,“ je dahnil Fevžer. Še to – Šinkca sta okolje in hišo zastavila zelo po svoje, skopala jamo in iz nje naredila očem prijazen ribnik, hiša pa je lesena , kar daje celotni zgodbi poseben čar.
Robi in Drago Šinkec
Za začetek smo si privoščili povsem korektne jurčke z žara na pečeni polenti, ki so počivali na nepogrešljivi rukoli. Čevapčiči v Oazi so nadstandardne velikosti. Pošteno gledano – so natanko dvakrat daljši kot navadni, vendar jim Robi Šincek doda zanimiv element – ovije jih v slanino, ki jim doda svežino in sočnost, zato so zelo okusni! V porciji jih je pet, zato so enakovredni desetim iz običajnih žar porcij. Seveda nudi tudi precej klasik, ki pa so zelo spodobno narejene in jim človek ne more kaj dosti očitati. Ena od takšnih zimzelenih jedi so lignji na žaru, ki pa jim prav nič ne manjka – razen tega, da so zimzeleni repertoar prekmurskih gostiln.
Od prekmurskih jedi smo poskusili prekmursko ponev, ki je po sestavinah podobna bograču, po drugi strani pa je čisto drugačna. Kuharji popečejo več vrst mesa (prevladuje svinjina) na čebuli in dodajo jurčke. Omako zalijejo s smetano in dodajo krompirjeve svaljke. Res je, da bodo izbirčneži zmajevali z glavami, rekoč, ‘to pa res ni nič posebnega’, a je okus prijeten in jed povsem dobro zastopa restavracijo. Kot rečeno – zlate klasike, ki pa so okusne!
Ker pa smo prišli zaradi biftekov, smo jih naročili kar nekaj in pri mesni ponudbi in pripravi mesa nismo imeli nobenih pripomb – še več, bili smo navdušeni!
Meso argentinskega goveda je bilo pregrešno mehko in sočno, saj Robi in njegova dva pomagača ob žaru to zares obvladajo. Priloge (pečen krompir in razna zelenjava) so bile korektne. Ampak meso – ljiudje božji – če se malce ugriznem v jezik, lahko rečem, da je to bil najbolji biftek, ki sem ga v življenju jedel! Ravno prav pečen, zunaj že zapečen in notri tako magično mehak in sočen, da so mi ustne tekočine kar zalile ustno votlino. Kakorkoli – mesnine so prva liga, bifteki so mojstrsko spečeni, iz njih se scedi vzorno malo krvi, notri pa so lepo rdeče rožnato sočni.
Mojstrski argentinski biftek.
Prekmurska ponev, prvi prodajni hit gostilne.
Slastna vešalica na belo, kakopak na leskovački način.
Vina v glavnem vsa strežejo na kozarce in so najboljši prodajalec argentinskega malbeca (Terazzas des Andes) v Sloveniji. Vino prodajajo po zmerni ceni in z majhno maržo, ki je zaradi uglajenosti okusov velik hit. Jasno, da ob takšni kombinatoriki vrhunsko pečenega mesa en kozarec ni dovolj….
Čeprav zveni zelo profano, je dober biftek lahko rezultat nekoga, ki tovrstne jedi zares obvlada in pozna. V skladu s filozofijo so sladice prav pregrešnega videza in velike, tako da ‘Esterajherji’ čim bolj zadovoljni odidejo domov, saj so za svoj denar dobili veliko. Ko bodo tole gostilno „odkrili“ Ljubljančani, bosta morala Šinkca dograditi še en lokal. Po drugi strani pa – mogoče je boljše da tega ne izvedo, saj bo tako za nas več ostalo (fovšljivi Slovencelj press).
Besedilo: Tomaž Sršen
Fotografije: Aleš Fevžer
