Pisalo se je leto 1160, ko so francoski kartuzijanski menihi ustanovili Žičko kartuzijo. Nedaleč stran, na strmih pobočjih Lipoglava in Klokočovnika, nad Ločami pri Slovenskih Konjicah, so v 12. stoletju prvi na naših tleh zasadili sorto modri pinot.
Čeprav so se menihi zelo resno lotevali pridelovanja vina, skrbno izbirali lege za svoje trte, je bila ta tradicija skozi zgodovino večkrat prekinjena.
Z navezanostjo na svoje korenine in zaljubljenostjo v vina, danes Marko Podkubovšek znova oživlja strma južna pobočja Klokočovnika in Lipoglava z vini pod imenom Sanctum.
Ko se človek prvič pripelje v te kraje, se najprej ne more načuditi vsej lepoti pokrajine. Na Lipoglavu, kjer domujeta gospod Podkubovšek in klet Sanctum, sta narava in energija kraja zares čudoviti. Poleg vinogradov, ki se razprostirajo po vsej bližnji okolici, pogled seže vse do Boča, Pohorja, Haloz …
Sanctumova duša in telo – Marko Podkubovšek.
Po prvem »šoku« nad čudovito pokrajino pa je moje ostro oko zaznalo še nekaj.
Vse, kar ima v lasti in s čimer razpolaga Marko Podkubovšek, je brezhibno in lepo urejeno. Ne vem, ali sem kdaj že videl tako brezhibno in lepo urejene vinograde. Za klet Sanctum pa lahko trdim, da je najbolj urejena in čista vinska klet, kar sem jih imel priložnost obiskati. Zakaj vedno znova dajem toliko pozornosti čistoči in redu v vinogradih in kleteh?
Razlog je povsem preprost. V veliko večje zadovoljstvo mi je spiti kozarec že tako dobrega vina, če vem, da je bilo pridelano v čistem okolju. Navsezadnje vino spijemo, vino vnesemo v svoje telo. Zato vina, za katera vem, da so se rojevala pod budnim očesom urejenih ljudi, še toliko rajši okusim.
Marko Podkubovšek
Glavni protagonist te urejenosti in čistoče je Marko Podkubovšek. Že ko sva se prvič slišala po telefonu, sem vedel, da bo sodelovanje z njim pravi užitek.
Iz pogovora sem takoj razbral, da je urejena oseba, ki ve, kaj hoče in seveda tudi ve, kako to izpeljati. Takoj sem uvidel, da ima lastnosti, ki niso ravno nekaj vsakdanjega v današnjih časih in v naših krajih. Ko se z njim nekaj dogovoriš, potem to drži! Ko z njim človek doreče določeno zadevo, je to – to, in pika. Je človek, ki v poslu ne sprejema kompromisov in če je vprašanje kvaliteta, je zanj dovolj dobro le tisto, kar je najboljše.
Marko Podkubovšek se je rodil v nacističnem koncentracijskem taborišču. Po koncu vojne se je družina vrnila domov in že kot mladenič je začel svojo poslovno kariero v turizmu. Najprej je služboval kot turistični vodnik, kasneje pa v komerciali, kjer je prvih petnajst let preživel v največji turistični agenciji Atlas, v Dubrovniku.
Po marketingu in prodaji turističnih kapacitet po svetu je začel z odpiranjem predstavništev v Nemčiji, v Londonu in v New Yorku. Tako je odšel v Ameriko, kjer je bil zadolžen za marketing za območje takratne Jugoslavije. Ko je služboval tam, je prišel v stik z največjimi ameriškimi korporacijami.
Dogodki, ki so jih organizirale te korporacije, so bili eni izmed najbogatejših virov dohodka za turizem. Na teh dogodkih pa je gospod Podkubovšek začel spoznavati najboljša vina na svetu. Takrat je tudi vzljubil vina, čeprav sta bila že njegov oče in stari oče vinarja. S spoznavanjem vina je odkril, da obstajajo vina in na drugi strani Vina. Še posebej se je navdušil nad najboljšimi francoskimi vini.
Čeprav so bila to zelo draga vina, je vseeno odkril, da se za to ceno skriva kakovost, ki zelo blagodejno deluje na njegovo telo in dušo. Vsa ta spoznanja o vinih in vinskem svetu so ga pripeljala do razmišljanja, kaj bo počel na svoja starejša leta.
Na eni strani je imel vpeljane posle v Ameriki, po drugi strani pa ga je vleklo nazaj v Slovenijo. Čeprav je imel vedno »slovenske« hobije, kot so smučanje, planinarjenje, pa je vseeno potreboval izziv, točno določen cilj, da se zopet vrne v svojo rodno Slovenijo, saj v Sloveniji ne želi počasi umirati. Zato si je postavil cilj, da pridela najboljše štajersko vino.
Ko je gospodu Podkubovšku loški župnik, ki je dvanajst let služboval na Madagaskarju, obelodanil zgodovino njegovega kraja, je izvedel tudi to, kako so kartuzijanci že v 12. stoletju na teh tleh posadili modri pinot na paraleli, ki je bila edinstvena s paralelo Burgundije.
Že takrat so kartuzijanci dobro vedeli in poznali, da so južne lege na območju Lipoglava in Klokočovnika z apnenčastimi tlemi odlične za vzgojo modrega pinota.
Ko je bil Marko Podkubovšek tako podučen s strani župnika, ko je spoznal zgodbo svojega kraja, je padla odločitev, da bo začel z oživljanjem vinogradov in obujanjem francoskih sort na pobočjih Lipoglava in Klokočovnika. Glavni sorti sta tako modri pinot in chardonnay, ki sta se pokazali kot resnično najboljši, najbolj primerni na tem terroirju-rastišču.
Sanctum
Tudi pri iskanju imena za vinsko klet se je za pomoč obrnil na loškega župnika, gospoda Pepija. Gre za vina, ki so po eni strani skromna, skrita, pa vendar po drugi strani posebna, usmerjena v vrhunsko kakovost.
Zato je župnik predlagal ime Sanctum. Sanctum v latinščini pomeni nekaj svetega, poštenega, skritega, kar se popolnoma ujema s filozofijo vin, ki prihajajo z Lipoglava in Klokočovnika.
Zdaj mineva 18 let od začetka projekta, ki ga je zastavil.
Lično urejeni vinogradi v zgodnji pomladi.
Danes so vina Sanctum prepoznavna tako v Sloveniji kot po Evropi in tudi v ZDA.
S svojimi vini so pritrdili trditvam prednikov, predvsem kartuzijancev, da je to rastišče idealno za burgundske sorte, ki jih gojijo. Sanctum je butična klet, obdelujejo 4,5 hektarja vinogradov in napolnijo 25.000–30.000 buteljk na leto. Njihova vina odsevajo domače rastišče in tehnologijo Burgundije, metodo sur-lie (zorenje vina na drožeh) in staranje oziroma bolje napisano zorenje v francoskih sodčkih barrique.
Njihovi vinogradi so praktično v celoti obdelani ročno, saj je posestvo dolga leta v integriranem procesu obdelave vinogradov. Čeprav se približujejo biodinamičnim posegom, so pri tem kljub vsemu zelo previdni, saj vremenske razmere na tem rastišču predstavljajo resen izziv, ker jih je izredno težko kontrolirati. Kljub vsemu je cilj kleti Sanctum, da so njihova vina zdrava, naravna, s čim manj dodanega žvepla.
Gojijo filozofijo zgolj dveh stilov vin.
Prvi stil je seveda burgundski stil vina, po katerem je klet Sanctum tudi prepoznavna. Pri tem stilu uporabljajo že omenjeno metodo sur-lie, za zaščito neoksidiranih vin z uporabo argonovega plina pa sodelujejo s francosko kletjo Chateau Pommard, od koder dobivajo lesene sodčke, ki so izjemno primerni za modri pinot.
V vinogradih že kar nekaj časa ne uporabljajo nobenih herbicidov, vsako leto izboljšajo pridelovanje grozdja v vsakem izmed svojih vinogradov in stremijo k temu, da so vina čim bolj naravna. Na podlagi vsega napisanega bodo letos na trg lansirali nov stil vina, Sanctum Chardonnay Natura.
Pri tem vinu so uporabili zgolj naravne kvasovke, ki so jih prinesli iz svojega vinograda, vino je bilo macerirano spontano in zoreno v sodčkih barik. Tako so pridelali zares naravno, zdravo vino sorte chardonnay.
Na tem mestu lahko zapišem, da sem imel kot eden prvih priložnost vino tudi pokusiti. Vino vsekakor odstopa od njihove klasične, burgundske usmeritve oziroma stila vin. V kozarcu človek takoj prepozna stil naravnega vina. Sicer je bilo vino najprej malce sramežljivo, reduktivno, ko pa se je čez čas v kozarcu odprlo, je začelo pripovedovati zelo lepo, iskreno in pošteno zgodbo.
Prepričan sem, da bo s to svojo zgodbo vino nagovorilo zelo širok krog ljubiteljev malce drugačnega stila vina. Vsekakor bo vino zanimivo spremljati in doživeti, ko bo prišlo na trg.
Gospod Podkubovšek je kar nekaj časa namenil tudi iskanju vrhunskega enologa, ki bi bil sposoben doseči cilje, ki si jih je postavil. Pravo osebo je našel v človeku z Nove Zelandije. Nicholas C. Gee je šolan enolog z univerze na Novi Zelandiji, ima pa tudi dolgoletne izkušnje enologije v ZDA, v Franciji, Avstriji, Južni Ameriki in v Sloveniji.
Že sama življenjska zgodba Nicholasa C. Geeja je zelo zanimiva, saj se je zaljubil in poročil s Slovenko. Tako se je Nick, kot ga kličejo prijatelji, odločil, da bo pridelal najboljša možna vina, kar ga je zmožno ponuditi štajersko rastišče.
Marko Podkubovšek in Nick sta tako 100-odstotno predana zgodbi pod imenom Sanctum.
Šteje zgolj kvaliteta, kvaliteta in še enkrat kvaliteta, saj lahko le kvaliteta, skupaj z unikatnim rastiščem in predanostjo ljudi ponudi tisto nekaj več, za kar si ves čas prizadevajo in garajo v kleti Sanctum. Koliko pozornosti namenjajo vsakemu najmanjšemu detajlu v kleti Sanctum, dovolj zgovorno priča tudi to, da ima gospod Podkubovšek še dve železi v svojem ognju.
Pri zadnjem, če se lahko tako izrazim, monitoringu, preden je izdelana dokončna podoba vina, prideta na posvet še Bojan Kobal iz Kobal Wines in Uroš Valcl iz kleti Marof. Do popolnosti uigran kvartet nato določi še zadnje najmanjše podrobnosti, dokončno podobo vina, ki bo šlo na trg.
Marko je lahko upravičeno zadovoljen.
Vina
Od vseh vin, ki jih pridelujejo v kleti Sanctum, sem tokrat izbral tri njihova vina. Za moj okus ta tri vina najbolj odražajo filozofijo njihove kleti. Naj takoj za začetku poudarim, da so vsa pridelana brezkompromisno, saj njihovi tvorci v nobeni liniji ne odstopajo od svojih pogledov in načel. Brezkompromisno sledijo svojim ciljem in kvaliteti, ki mora biti prisotna v sleherni steklenici njihovega vina.
Modri pinot Classic 2015 je vino, ki sem ga prvega izbral za podrobnejšo predstavitev.
To vino, ta modri pinot, me je res zadel. Gre za zares izjemen, referenčen modri pinot, ki jih v Sloveniji kronično primanjkuje. Čeprav prihaja iz njihove klasične linije, je že tu postavljena letvica izjemno visoko. Grozdje za to vino je bilo obrano v enem vinogradu, vino pa je zorelo 24 mesecev v francoskih sodčkih barik. Že pri barvi ni dvoma, da gre za modri pinot. Barva je nezmotljivo pinotovska, svetlejša rubinasta z granatnimi podtoni.
Če bo pri barvi mogoče kdo v dvomih glede sorte, pa se dvom razblini, ko vino povonjamo. Ne vem, ali sem pri katerem slovenskem modrem pinotu že doživel tako izjemne, subtilne vonjalne zaznave modrega pinota. Doživimo čudovite, zares čudovite vonje vijolic, češenj, višnje, rdečega jagodičevja, jagod … enostavno perfektno.
V tem vinu se občutijo visoke razlike med dnevnimi in nočnimi temperaturami, ki pridajo vinu zares fascinantno aromatičnost. Kot da videz in vonj še ne bi bila dovolj, pa nas na koncu udari še okus. Elegantno, prefinjeno, sadno, srednjega telesa, s čudovito kislino, z mehkimi, pinotovskimi tanini.
Hudo dobro vino, zares hudo dober modri pinot. Kako je v tem vinu vse v popolni harmoniji, zares čudovito. Prav ta trenutek, ko pišem te vrstice, imam ta modri pinot v kozarcu in ne vem, s kakšnimi pridevniki vse bi ga še lahko opisal. Moj bog, kako zelo je lep, to morate pokusiti sami. Tudi popolni fanatiki za sorto modri pinot mi lahko zaupate, da je vino zares čudovito. Ta modri pinot je najboljši slovenski modri pinot, ko gre za razmerje cena–kakovost. Za ta modri pinot sem pripravljen dati obe roki v ogenj, pika.
sveta trojica.
Chardonnay Classic 2016 je naslednje vino, ki me je ob degustaciji takoj nagovorilo in prepričalo.
Prav tako kot pri prejšnjem vinu grozdje za to vino prihaja iz enega vinograda. Za razliko od modrega pinota pa to vino ni zorelo v lesenih sodčkih, ampak je po metodi sur-lie zorelo sedem mesecev v posodah iz nerjavnega jekla. Če sem pri modrem pinotu izpostavil visoko razliko med dnevnimi in nočnimi temperaturami, kar nam prida čudovito aromatiko, pa lahko ob tem chardonnayu izpostavim še tla. Velika večina trt, ki jih obdelujejo v kleti Sanctum, je zasajenih na lapornatih tleh.
Prav lapornata tla pridajo vinom Sanctum prefinjeno mineralnost, kar je bila ena izmed lastnosti, s čimer se mi je ta chardonnay tako zelo prikupil. Poleg prefinjene mineralnosti vtkane v vino, pa me je chardonnay classic povsem navdušil s svojo čistostjo.
Tako v nosu kot v ustih je vino dobesedno čisto. Ob srkanju vina sem imel občutek, kot bi mi ga v kozarec nekdo natočil iz bistrega potoka neokrnjene narave nekje v Alpah. Vino dobesedno šokira s svojimi čistimi in sortnimi zaznavami. Je zlatorumene barve, z vonjem po belem cvetju in citrusih.
Usta vino dobesedno opere. Še enkrat, navdušijo izjemno čiste, sortne zaznave. Sočno, pitno, mineralno, zelo suho vino s chardonnayjevskim, kremnim zaključkom.
Ker sem bil nad Sanctumovo klasično linijo tako zelo navdušen, mi je gospod Podkubovšek pripravil prijetno presenečenje. Koliko pozornosti z osredotočanjem na kakovost posvečajo že pri osnovni, classic liniji svojih vin, mi je gospod Podkubovšek na najboljši možen način demonstriral z arhivo chardonnaya classic.
Velikodušno je odprl in z mano delil steklenico tega chardonnaya iz leta 2009. Vino je bilo izjemno! Vino se je lepše postaralo, če sploh lahko uporabim ta izraz, kot Sophia Loren! Kako čudovita barva starega zlata, pa nepozabni vonji orehov, da o okusu ne izgubljam preveč besed.
Vino je bilo še vedno čudovito sočno, pitno, slastno, izjemno precizno, elegantno, z neverjetno fineso in karizmo. Ob tem vinu sem predel kot maček na soncu in Marku iskreno čestital. Ja, tako visoko zmore leteti že osnovna linija vin Sanctum.
Sanctumova linija classic je – iz mojega zornega kota – kot naročena za gostince. Če boste ta vina ponudili svojim cenjenim gostom na kozarec, vam zagotavljam, da vam bodo iz srca hvaležni.
My Red 2012 pa je vino, ki prihaja iz Sanctumove linije Prestige. Gre za rdečo zvrst, v kateri sta polovično zastopani sorti modri pinot in syrah. Modri pinot je zorel 24 mesecev v francoskih sodčkih barik, syrah pa 36 mesecev v sodih iz slavonskega hrasta. Preden je prišlo vino na trg, je zorelo še eno leto v steklenici. Vina, ki prihajajo iz linije Prestige, pridelajo samo ob zares vrhunskih letnikih. My Red je najbolj popularno vino kleti Sanctum. Je globoke rubinaste barve z vijoličnim odtenkom.
Tudi pri tem vinu v nosu navdušijo čiste in sadne note, gozdno jagodičevje, borovnice, maline z dotikom črnega popra in nežne pikantnosti … Gre za uglajeno vino, ki noče biti plehko in kratko, niti noče biti nabildan razgrajač, temveč želi osvojiti s fineso in eleganco.
V vinu se lepo zaznajo malce višje kisline, ki pa nikakor ne motijo, nasprotno, vinu pridajo sočnost in pitnost. Tudi tanini so v maniri vseh zaznav v vinu zreli, uglajeni in ravno prav opozorijo nase. Zelo posrečeno rdeče vino, ki bo zadovoljilo tako občasne pivce kot poznavalce.
Na koncu zgodbe Sanctum in njihove linije Prestige moram enostavno omeniti še čudovito anekdoto, potrditev vrhunskosti njihovih vin, ki je segla vse do Moskve.
Iz kabineta nekdanjega ruskega predsednika Dimitrija Medvedjeva so prišli odgovorni pokusit Sanctumov modri pinot Prestige 2009. Nad vinom so bili tako navdušeni, da so zakupili celoten letnik 2009. Sanctum modri pinot Prestige 2009 pa je postalo vino takratnega ruskega predsednika.
Besedilo in fotografije: Gorazd Selič
