Zdaj je ravno pravšnji čas – ni preveč vroče, morje ima še čisto znosne temperature, plaže in hoteli so na pol prazni in samo še čakajo na vas!
Da o gastronomiji ne govorimo! Ko sem nedavno tega prebral, da je Kvarner izbran za prvo evropsko kulinarično regijo, so se mi zasvetile oči! Ta častni in zasluženi naziv bodo vsi, ki se tam ukvarjajo z gostinstvom nosili vse prihodnje leto, veliko tega pa ste lahko že prebrali v mojih zapisih.
Pa podrobno poglejmo, za kaj gre. Slovenci žal ne premišljujemo veliko, kje ta regija sploh je, saj nas pot ponavadi zanese takoj čez mejo, v bližnjo Istro. Ampak ta polotok je razdeljen na dva dela – eden, večji je Istra, ki jo si poznamo, drugi, manjši pa je vzhodni del, ki se imenuje Primorsko-Goranska županija. Da ne bi mislili, da je samo preostanek Istre tukaj – tu so tudi Kvarnerski otoki (Krk, Cres, Lošinj, Rab in Pag) in s tem tudi ves Kvarnerski zaliv, ki je bogato nahajališče najboljših škampov.
Od vseh teh otokov pa je Rab nekako krivično odrinjen vstran, ker je pot do njega daljša. Ampak – če boste šli na Krk, se boste iz pristanišča Valbiska na jugu otoka s trajektom odpravili tudi na Rab (vožnja traja uro in pol), lahko pa se boste zapeljali do pristanišča Stinica, kjer vas bo trajekt v slabe pol ure odpeljal na otok.
Zgodovina je pisana in razburljiva, saj so otok pred okrog 1.000 let pred našim štetjem najprej naseljevali Iliri (predvsem pleme Liburni), kasneje Grki, zadnjih 2.000 pa je bilo zelo pestro. Kakorkoli že, otok zdaj trdno pluje svojo pot, glavni del dohodka pa si služi s turizmom.
Glavno mesto Rab nosi sledi skoraj vseh gospodarjev – in je zelo lepo ohranjeno. Tam je mnogo gostiln, ki nudijo morske posebnosti, kakšnih posebnih inovacij pa ni videti. Za to pa je treba v okoliške kraje, kjer človek lahko okusi marsikaj.
Torta
Najbolj znana in tudi zaščitena jed na otoku je Rabska torta. Za to tradicionalno sladico si kar nekaj stoletij niso upali zapisati recepta, da jim ga ne bi ukradli, zato se je med rabskimi gospodinjami prenašal zgolj ustno. Prvi zapis recepta še danes hranijo rabske sestre benediktinke, ki naj bi sladico ustvarile za papeža Aleksandra III. ob njegovem obisku leta 1177. Vanjo so dale vse dobrote, ki jih ponuja Rab, in jo zvile v obliko polža, ki spominja na ukrivljeno škofovsko palico.
Osnovne sestavine so mleti mandlji, liker ter drobno nasekljane pomarančne in limonove lupine. Temu dodajo še malenkost testa in sladkorja ter spečejo. Polžja oblika je klasika, lahko pa jih v posebnih trgovinah dobite precej manjše in lepo zapakirane. Ampak okus; ljudje božji! To je prava simfonija skladnosti, lepe aromatike in ne prevelike sladkobe. Se res ne more primetjat z nobeno znano sladico. Me res zanima, če je papež Aleksander III. bil deležen takšnih okusov…
In ko smo že ravno v prvih letih prejšnjega tisočletja – najstarejša hiša, v kateri je od vsega začetka lekarna, je bila zgrajena že leta 1324! In še vedno deluje!

Izdelava Rabske torte.
Ribe
V gostilnah in restavracijah na otoku seveda kraljujejo robe in pač vsa morska bitja, pripravljena na razne načine. Velika večina okusov je starih, standardnih in kaže na to, da se v kulinariki ni kaj dosti spremenilo. In zakaj bi se? Ribe na gradeli (na vinskih trsih z veliko kalorično vrednostjo), brodeti, buzare in podobno vedno zadenejo, no včasih pa tudi ne.

Impresivno na pogled, a zelo povprečni okusi.
Ena od najstarejših in najbolj razvpitih ribjih restavracij se imenuje G…..a, ki je v lasti iste družine že štiri generacije. Prostoren vrt je tik ob morju, ob njihovem mandraču. Sami lovijo ribe, sami mečejo vrše in zelenjavo nabirajo na svojih poljih. Nekako so me spomnili na istrsko Batelino iz Banjol, ki imajo podoben koncept. Ampak tam kuha David Skoko, ki je medtem postal velika kuharska zvezda, tukaj pa ne. Čeprav smo milo prosili za majhne porcije, so nas doletele velike. Tako sicer odlični kvarnerski škampi in vongole v buzari so bili le delček tistega okusa, ki smo ga vajeni. Buzara sama je bila preveč nežna, da bi naredila kakršen koli vtis. Zaželeli smo si škarpeno na gradeli, pa so jo magično prepekli. No, vsaj cena za sicer odlične materiele ni bila previsoka – 60 € po osebi. Rad pa verjamem, da je gostilna zaradi velikih porcij in zmernih cen popularna. Pač – skok v realnost.

Impresivno na pogled, a zelo povprečni okusi.
In meso
Od vsega drugega poleg rib so popularne tudi jedi iz jagnječjega mesa, ki ga zanjo pripraviti na tisoč načinov – in verjemite mi, prav vsi so slastni! Velika posebnost pa je v konobi Kamenjak (to ni tisti Kamenjak ob Premanturi), pač pa del najvišjega dela otoka, iz katerega se ponujajo prekrasni razgledi na Rab. Tam nudijo zgolj in samo mesne jedi – s posebnostmi izpod sača, ki jih je treba naročiti en dan v naprej. Če tega ne veste, se boste morali zadovoljiti z briljantnim jagnječjim in govejim golažem, kar pa bo čisto v redu.
V četrti prestavi
Je lahko tudi na vašem kolesu, saj ima otok kar 340 urejenih in manj urejenih kolesarskih prog. Po drugi strani pa se lahko ustavite v družinskem hotelu z restavracijo Barbat v zalivu in mestu istega imena, ki velja za nekronano prvo ligo otoka. Mali luksuzni hotel je tik ob obali z razkošno teraso, kjer lahko uživate v jedeh. Ob robu terase je ogromen akvarij, kjer kar mrgoli morskih dragocenosti. Jastogi in rarogi, ki so se nagnetli v levi spodnji del tega „živalskega vrta“, so delovali precej bojevito in grdo gledali, misleč, da se jih bomo ustrašili. Žal pa ni bilo tako…

Nekaj mojstrovin iz hotela Barbat.
Družina Andrić, ki ima ta hotel v lasti, že dolga leta dela na prefinjeni kulinariki in je ob izvrstnih oljčnih oljih iz njihovih polj dosegla neke od najvišjih ocen za „zeleno zlato“ na tekmovanjih naše južne sosede. Tudi kulinarična ponudba je bila domiselna, okusi elegantni in dodelani, lastnica Danka pa vrhunsko prijazna.

Nekaj mojstrovin iz hotela Barbat.
Prefinjena ribja juha, jastogov rep z domačim šugom (mešanica domačih paradižnikov in rdečih paprik), morska žaba iz pečice s polento in telečji file s tartufi so bili hud udarec za vse razvajence ob mizi. Bravo, Barbat!

Nekaj mojstrovin iz hotela Barbat.
Nastanitve
Od dvigu popularnosti jadranskih otokov tudi Rab odlično pelje svojo pot. Zdaj je na otok prišla tudi hrvaško – avstrijska družba Valamar, ki je počasi in tiho pokupila vrsto starih, a še vedno dobrih istrskih hotelov in jih preuredila, tako, da brez težav dosegajo po štiri do pet zvezdic. Mi smo predli v hotelu Arba Resort, ki je sicer namenjen družinam in ima kar štiri bazene ter lepo peščeno plažo. Poleg tega je tu množica majhnih hotelov in apartmajev, tako da kar težko verjamem, da je poleti kdaj res vse zasedeno.
Vino tedna
Najbolj redko belo vino južnih sosedov prihaja iz otoka Korčula, ki mu zaradi prevlade tega vina pravijo tudi „beli otok“. Družina Popić je le ena od šestih, ki to staro sorto pridelujejo, saj mora cveteti ob drugih, dvospolnih sortah, kajti grk je enospolen. Sem so ga zanesli grški kolonizatorji v petem stoletju p.n.š. in šele zdaj je doživel poln razcvet. Ob novi tehnologiji je postal okretno in živahno vino z lepo mero svežine, čeprav ima dokaj visoke alkohole (okrog 14%).

Vino tedna: Popić – Grk Fides 2023.
Lepi in čisti vonji po melonah in jabolkih navdušijo, polno vino pa ima dolg in čist pookus. Najbolj se prilagaja k jedem s školjkami. Približna cena steklenice je okrog 23 €.
Fotografije priskrbel: Tomaž Sršen