Meteorji od nekaj padajo na naš planet in nekateri so se izkazali za zelo smrtonosne – ne samo za nekaj živih bitij, pač pa za ves planet. Najbolj znan je tisti, ki je pred približno 66 milijoni let treščil na vzhodno obalo tistega, kar je bila kasneje Mehika. Zdaj temu kraterju pravijo Chicxulub krater in ostanki, čeprav večinoma v vodi, so vidni še danes. Ker je bil eden izmed največjih, kar jih je kadarkoli padlo na Zemljo (imel je okrog 15 km premera), je bil trk tako silovit, da je vplival na ves planet in ne samo na okoliške pokrajine. Zaradi posledic je takrat umrla večina živalstva (v glavnem dinozavri) in tudi rastlinstvo, kar je skozi milijone let prineslo nov tip bitij (sesalci). Zanimivo je tudi, da meteoriti v glavnem še vedno padajo na Zemljo, vendar tako velikih (na našo srečo) ni. Znanstveniki pravijo, da te vesoljske potepuhe, ki bi drugače padli na Zemljo, v glavnem prestreza največji planet v našem osončju, Jupiter.
Elisabeth Ann Hodges
30. novembra 1954 ob 2.56 zjutraj je del meteorita prebil streho hiše v mestecu Sylacauga v ameriški zvezni državi Alabama in oplazil spečo Elisabeth Ann Hodges v njeni postelji. Skoraj petkilogramski delček iz vesolja jo je oplazil po boku in tam pustil veliko podplutbo. Gospo je njen mož takoj odpeljal v bolnišnico.
Ker so novice takrat že brez Facebooka in spleta potovale zelo hitro, je bilo vse mesto na nogah, alarmirali pa so tudi policijo in bližnjo letalsko bazo Maxwell. Dogodek je takoj postal zelo pomemben tudi za vojsko, saj je bila takrat hladna vojna s Sovjeti na vrhuncu in prve vojaške reakcije so bile, da je bil to kakšen del sovjetskega izstrelka ali rakete. Ko so v bazi ugotovili, da gre za meteor, so kamen vrnili gospe Hodges in njenemu možu. In zgodba (tipično ameriška) se tukaj šele dobro začne. Hodgesova sta bila namreč najemnika v tej hiši, katere lastnica je ugotovila, da bi moral biti delček tega meteorja (glavnino so našli nekaj kilometrov stran) njen. Zaradi tega se je zgodba nadaljevala na sodišču, vendar sta zmagala Hodgesova. Od vlade ZDA sta za psihične bolečine dobila 500 dolarjev, kar je bilo takrat veliko. Ko je Smithsonian Institute kot najvišja muzejska institucija v ZDA ponudil za meteor kar 5.000 dolarjev, jih Hodgesova nista sprejela, ker sta upala na višji znesek.
Ann Hodges je sicer do konca življenja imela črnico in brazgotino, vendar je živela normalno. Ko je zanimanje za meteor popustilo, tudi ponudnikov za nakup ni bilo. Na koncu sta kamen podarila lokalnemu muzeju.
Besedilo: Janja Maček
