Kje raste: Mehika, Kostarika, Nikaragva, Peru, Ekvador
Rastlina: pritlikava, raste na nadmorski višini 700 m do 1600 m n.m.v.; donos 4/5, zelo občutljiva na črve, zelo odporna na listno rjo, zrna srednje velikosti;
Kakovost: 3/5
Aromatika: uravnotežena, s kremasto teksturo, vonjem po medu, melasi, limoni
Alberto Guardia in sin Diego, Hacienda Sonora
Križanec med sortama Vzhodni Timor in Villa Sarchi
Zaradi občutljivosti kavovcev za nastanek različnih bolezni, pridelovalci iščejo rastline, ki bi bile čim bolj odporne in imele hkrati dobro kakovost semen in dovolj visok donos.
Takšna je tudi sorta Marseillaise®.
Za njeno vzgojo sta »kriva« Benoît Bertrand in Clément Ponçon, ki sta njenemu ustvarjanju posvetila več kot desetletje.
Benoit je zaposlen v Francoskem kmetijskem raziskovalnem centru za mednarodni razvoj (CIRAD). Clément, francoski inženir agronomije, se je leta 1974 z ženo Claire preselil v Nikaragvo, da bi med študijem delal na kmetijskih projektih.
Ročno prebiranje kavnih češenj
Hitro se je zaljubil v deželo in leta 1978 kupil majhno kmetijo, ki jo je leta 1978 poimenoval »La Marsellesa«.
V čast njegovi ženi, ki prihaja iz francoskega mesta Marseille.
Benoit in Clément sta za osnovo v razvoju nove sorte vzela kavovce hibridom Vzhodnega Timorja in Villa Sarchi (naravna mutacija Bourbonov, kot sta Caturra in Pacas). S križanjem in izborom rastlin sta leta 2002 dobila nizko, a izjemno bujno rastlino, ki je odporna na listno rjo in bolezen kavnih češenj.
Ob nadaljnjem spremljanju in ocenjevanju sta bila zadovoljna tudi z donosom in aromatiko kave s precej izraženo kislino.
Izbrala sta 30 in zasadila prvi nasad ‘Marseillaise’ na istoimenski kmetiji Clementa Ponçona.
Zaradi dobrih rezultatov vzgoje in pridelave se je sorta kmalu razširila po vsej srednjeameriški regiji, začenši z Nikaragvo.
V letu 2016 je sorta Marsellese® tudi uradno postala del kataloga sort World Coffee Research (WCR), kar je pripomoglo k še večjemu povpraševanja po semenih te sorte med pridelovalci v Srednji Ameriki.
Marseillaise® ima rada lahka do srednje ilovnata tla.
Poleg tega ima ta sorta raje območja z visoko osvetlitvijo in dobro prenaša sušna obdobja (zahtevana količina padavin je med 1600-2900 mm vode na leto).
Najpogosteje jo pripravijo s postopkom pranja ali sušenja, lahko tudi kot medeno procesirano kavo. Slednjo je »posvojil« Nespresso, ki v Nikaragvi odkupuje kavo s površine kar 1200 ha.
Sušenje kavnih češenj na Haciendi Sonora
Hacienda Sonora
Na srečo so sorto zaradi odpornosti rastlin in lepe aromatike v skodelici za svojo vzeli tudi manjši proizvajalci, ki na svojih farmah skrbijo za biotsko raznovrstnost, uporabljajo obnovljive vire in postopke trajnostne proizvodnje kave.
Posestvo Hacienda Sonora je v Albertovi družini že več kot stoletje.
V sedemdesetih letih prejšnjega stoletja, ko je Alberto Guardia prevzel kmetijo, je na večini zemlje zasadil kavovce in kava je kmalu zatem postala glavni vir dohodka.
Leta 1999 je Alberto investiral v mlin, da bi lahko, kolikor je le mogoče, izboljšal kakovost kave. Postal je pionir v takrat zelo alternativnih tehnikah predelave, kot sta medeni in naravni proces obdelave kavnih češenj.
Hacienda Sonora leži ob vznožju vulkana Poas v Kostariki.
Kmetija deluje s 100-odstotno obnovljivo energijo, ki jo proizvaja hidroelektrični generator. Energija poganja mokre in suhe mline ter zagotavlja brezplačno elektriko za vse, ki živijo in delajo na kmetiji.
Kmetija obsega približno 100 ha, od tega je skoraj polovica namenjenih zasenčenim kavnim zemljiščem.
Kavovci rastejo med drugimi drevesi in avtohtono vegetacijo. Ta biotska raznovrstnost prispeva k zdravju tal, ki so bogata s hranili. Na preostalem zemljišču je deloma neokrnjeni, divji gozd, deloma pa tam že več kot 150 let gojijo sladkorni trs.
Kavovce gojijo na nadmorski višini od 1200 do 1300 metrov. Češnje obirajo ročno, nato pa sušijo na dvignjenih posteljah.
Besedilo: Katja Groleger
