Naslov: Koprska ulica 98, Ljubljana
Splet: www.harfa-restavracija.si
Telefon: 041 858 033
Odprto: vsak dan od 10. do 17. ure; ob sobotah in nedeljah zaprto
Kar takoj na začetku naj povem, da je Harfa ena od boljših ljubljanskih restavracij, kjer boste vedno zelo dobro jedli za zmeren denar.
Tega se chef in lastnik Boštjan Pavli dobro zaveda in se tudi drži te ideje. Pa še nekaj – v Harfi skoraj ni fluktuacije osebja, saj so plače redne in poštene, delovni čas pa je (za gostince) sanjski.
Odprejo od 10. uri (malice) in zaprejo ob 17. uri, ko se poslovni gosti, ki jih v okolici kar mrgoli, odpravijo domov. Večerij pri Harfi ni, razen če kdo najavi večjo skupino zunaj delovnega časa.
Boštjan Pavli je veteran, ki se je skoraj 14 let uril pri Janezu Bratovžu, potem pa se je razvijal naprej.
Če hočete na obed k Harfi, vam priporočam rezervacije!
Telečja terina v obliki žličnika ob velikonočni šunki z jabolkom in hrenom ter jajčkom s čemažem je bil neke vrste pozdrav iz kuhinje, ki je hudo teknil in nas takoj razorožil.
Ena hladna predjed je bila marinirana hobotnica s topinamburjevo solato in kremo agli oglli (po domače oljčno olje s česnom), kar je dalo mehkužcu čisto posebne arom.
Drugi hladni krožnik pa so bile popečene račje prsi s korenčkovo kremo ob zloženki iz gomoljne zelenjave in pora z domačim jogurtom in fermentiranim orehom ob teranovem bonbonu in mangovo kremo.
Čeprav zveni skoraj nemogoče, so vsi okusi lepo sovpadali in dali osnovi – račjim prsim – novo dimenzijo.
Navdušena jedka je takoj izjavila, da bi lahko za kosilo pojedla kar nekaj tovrstnih porcij!
Topla predjed so bili ravioli, polnjeni s hruško in sirom z nežno popečenimi škampovimi repki in šparglji v žafranovi omaki.
Tudi ta krožnik je prebijal streho, odlične pa so bile teksture, ki so se ob pomoči žafranove omake lepo zlivale med seboj.
Predvsem ravioli s sadno-sirovim nadevom so bili odlični.
Ko je sommelier, ki je ves čas suvereno in strokovno predstavljal vina, povedal, da je ena od glavnih jedi svinjska zarebrnica španskega pujsa iberico, smo skoraj vsi planili na to jed.
Verjetno vam je znano, da je meso te pasme svinje dosti bolj mehko in okusno, zato ga je treba pokusiti.
Seveda se je meso kopalo v nežni gorčični omaki z vrsto zelenjave na žaru in mavrahov in tudi pujs je hitro odšel s krožnikov.
Naša kolegica pa je naročila nežno pečen tunov zrezek z vasabijevim pirejem, ki je bil ravno prav (ne preveč) pikanten, da je ustrezal tudi ne prevelikim ljubiteljem pikantnosti.
Ne moremo brez sladic, pri teh nas je najbolj navdušila cimetno-čokoladna tortica, ki je dostojno zaključila odličen obed.
Besedilo in fotografije: Tomaž Sršen