Naslov: Novo Celje 9, Petrovče
Splet: www.galerijaokusov.si
Telefon: 031 657 605
Odprto: vsak dan od 13. do 22. ob ponedeljkih in torkih zaprto
Galerija okusov je otrok Gašperja Puhana, ki pa ni kuhar. Je močna osebnost, ki ljubi kulinariko in vina, ima okus in je – predvsem – dober poslovnež.
S projektom je pričel pred skoraj desetimi leti, zamenjal precej odličnih kuharjev (Borut Jovan) in končno našel stalno zasedbo, ki odlično deluje in navdušuje.
Jedi se seveda sezonsko menjajo in tem primerne so tudi sestavine. Če je le mogoče, gre za materiale iz bližnje okolice, iz katerih kuharja Marko Magajne in Luka Gmajer ustvarjata zelo smiselne in predvsem okusne jedi.
Gašper Puhan in Marko Magajne.
Prva hladna predjed je bil precej večplasten projekt:
Tatar dimljene postrvi v senu, emulzija bučnega olja kmetije Zupanc, omaka pinjenca in dimljenega sena, marinirana nadzemna koleraba (marinirana v jabolčnem soku in jabolčnem kisu) in oparjen kruh z bučnicami. Ne samo, da je bila jed vizualno dodelana, glavno dejstvo pa je bilo, da je tu bilo toliko sestavin, ki pa so šle odlično skupaj in prav nobena ni prevladala. Res, lepo!
Postrv in bučno olje.
Če bi vedel, da je naslednja jed pečenica, ne bi verjel, saj je bil krožnik videti zelo futuristično. Bila je obdana z zelenimi jagodami, želejem hmelja in jabolčnega soka, hrenovo peno in granita kefirja.
Pečenica sama je bila res domača, ne preslana in preveč poprana in nežni mesni okus se je spretno povezal z vsemi dodatki, katerih paleta okusov je spretno zadovoljila prav vse brbončice.
Vinske spremljave so bile briljantne! Galerija okusov svoje goste razvaja z vini iz vsega sveta in v nasprotju z mnogimi ne posiljuje z naravnimi vini!
Da bi pri nas tekom enega obeda dobil vrsto vin iz skoraj vsega sveta, še nisem doživel in tukaj izrekam čestitke za hrabrost lastniku in sommelieru, ki lahko iz zbirke 230 različnih etiket ustvarita tako odlične kombinacije.
Sulec z ocvirki.
V Galeriji okusov kruha ne strežejo, toda domača krompirjeva fokača z domačim maslom in pinjevcem je bila naslednja jed.
Maslo je namreč narejeno iz kisle smetane, ki vsebuje bakterije, ki ugodno vplivajo na prebavo. Tako se želodcu ni treba preveč mučiti s prebavo, saj je jed na ta način ob fermentaciji že napol prebavljena. Fino!
Bistra juha kunca s konjakom, kanelon kunca, korenje (pire, blanširan), suhe murve, krebuljica so bile sestavine naslednje jedi, ki je končno podobo dobila pred nami, ko je natakar na kanelon in ostale dodatke zlil kunčjo juho s konjakom. Vse lepo in prav, toda prav ta juha je trpela hudo pomanjkanje okusa in na žalost je jed ostala na pol poti.
Koruza in koza.
V nasprotju z večino slovenskih gostiln, ki močno simpatizirajo z morskimi ribami so si pri Galeriji okusov vsled bližine Savinje privoščili enega od kraljev sladkih voda – sulca, ki so ga naredili v obliki role v peteršiljevih drobtinah.
Dodali so še belo maslo, ocvirke (!?), peteršiljevo olje z ikrami, okisan ocvrt krompir in vodno krešo.
Tukaj je kombinatorika pljusknila preko roba bazena, imenovanega skladnost okusov, ni pa bilo tistega vodilnega, ki bi okuse vodil po ustih. Ja, nežno je bilo, izrazito pa ne.
Zajec in korenje.
Sledil je neke vrste sorbet, ki je bil narejen kot koktajl iz množice sestavin, ki jih ne znam našteti. Bil pa odličen in je častno opravil svojo vlogo očiščevanja.
Počasi smo se prebili do sladic, ki so bile v slogu prej opisanih mojstrovin. Na mene je največji vtis naredila pečena krema cimeta s sladkimi drobtinami in begonija s punčem iz črne čebule.
Drzno, a vseeno zelo lepo in predvsem – ne preveč težko.
Obisk Galerije okusov toplo priporočam.
Besedilo in fotografije: Tomaž Sršen
