Naslov: Cesta svobode 15, Bled
Splet: info@arroibled.com
Telefon: 04 579 18 39
Odprto: vsak dan od 12. do 22. ure, nikoli zaprto
Bled kot eno od središč slovenskega turizma ima zelo borno in enolično kulinarično ponudbo.
Zlatih časov tria Jagodic/Štefelin/Volčič in briljantnih virtuoznosti Zorana Stančiča iz Topolina ni več.
Naš turistični biser se duši v nekih zelo povprečnih oštarijah, ki temeljijo na tisočkrat preverjenih jedeh zadnjega stoletja. In še tisto, kar je bilo včasih originalno, se zdaj spogleduje s čevapčiči in podobnim. Lahko celo rečem, da je bil Bled pred dvema desetletjema po kulinarični plati boljši kot zdaj. Ampak pozicioniranje slovenskega turizma je tako nizko, da so zahteve povprečnih gostov tega slovenskega bisera tudi nizke in to je pač realnost.
Tam, kjer je ob obali jezera včasih »raztural« Bine Volčič, je zdaj tajska restavracija, ki so jo tja postavili trije poslovni prijatelji. Vedeti pa moramo, da to ni prvi eksotični poskus na Bledu, saj je legendarna Okarina z indijsko hrano tam delovala skoraj trideset let in na koncu žalostno končala kot malce boljša čevapčičarnica.
Arroi ponuja tajske jedi s pridihom Japonske, saj je japonska kuhinja v zadnjih letih zelo popularna.
Ne moremo mimo sušijev, sašimijev, nigirijev in vsega drugega japonskega okrasja, ki pa je zelo spodoben in skoraj brez pripomb. No, potem pa smo pogumno zakorakali v pekoči svet tajskih okusov. Pekoče juhe so bile le zmerno pekoče in pozneje smo izvedeli, da so kuharji moč pekočin pač prilagodili slovenskim okusom in okusom tujih gostov, ki nekako niso veliki ljubitelji ostrega.
Kljub temu so okusi štimali in nas lepo zadovoljevali.
Tajci imajo odlične juhe, ki so v glavnem iz pekočega poglavja. Če to veste in se tega zavedate, boste uživali – drugače pa boste milo piskali. Juha Tom Yam je zlata klasika in nekateri člani omizja so bruhali ogenj, meni pa se je zdela zelo v redu. Vsak si pikantnost razlaga po svoje, pač.
Če jeste v tajski gostilni, ne morete brez jedi z imenom Pad Thai, ki je v bistvu osnova tajske ulične hrane, je pa zelo dobra. Tudi Arroi različica ni bila od muh, rezanci so bili slastni in prav pikantni, zelenjava ni bila prekuhana in okusi so bili lepo razporejeni.
Curry je v tajski kulinariki zelo razširjen in uporabljajo ga intenzivno in na široko – vse tri vrste (rumeni, rdeči in zeleni curry) vas bodo neusmiljeno sekali – ampak to je tajska hrana! Meso v teh kombinacijah je v glavnem stir-fry (iz vrele ponve), mi pa smo naročili govejo izvedenko z zelenim curryjem in črnim poprom. Ne glede na grozeče poimenovanje je bila jed fina in ravno prav pikantna za nežne slovenske okuse. Če bi imeli kruh, ki krožnike s kruhom pomazali!
Arroi je posrečen projekt, ki bo utegnil v svoja nedrja vabiti urbano usmerjene mlajše tuje turiste in mlajše Gorenjce.
Dobro, a jaz bi vseeno pogrešal eno res nadstandardno restavracijo moderne gorenjske kulinarike …
Besedilo in fotografije: Tomaž Sršen