Ker je vinska sorta modri pinot moja prva in najljubša sorta, je bilo neizogibno, da obiščem posestvo Tilia Estate in o tem doživetju napišem nekaj tudi za naše bralke in bralce.
Če kdo, potem je v Sloveniji zagotovo Matjaž Lemut pravi človek, da z njim padem v debato o modrih pinotih. Matjaž pa ne uživa mojih simpatij in spoštovanja le zaradi omenjene sorte. Še veliko večje spoštovanje gojim do njega zaradi dejstva, da je začel dobesedno iz nič. Ko se je odločil, da bo njegovo življenje povezano s pridelovanjem vina, ni imel niti enega trsa vinograda. Iz te zgodbe se lahko mnogo nauči in črpa moč vsak, ki bi se še odločil začeti zgodbo vinarja, čeprav njegovi predniki niso bili povezani s to dejavnostjo.
Začetki iz točke 0
K nastanku vinske blagovne znamke Tilia Estate je botrovalo več faktorjev. Kot študent agronomije je Matjaž opravljal prakso na švicarski kmetiji ob Bodenskem jezeru. Kmetijo je imel v lasti bivši direktor podjetja Nestle in je obsegala 10 hektarjev vinogradov. Odnos do svojih kupcev, ki so hodili k njemu po vino, je bil Lemutu tako všeč, da je začel tudi sam razmišljati o takšnem načinu življenja. Med delom v Švici je odšel za eno leto tudi na izpopolnjevanje v Kalifornijo. Poleg Švice in Kalifornije pa je kot tretji faktor nastopil karizmatičen oče, ki je ustvarjal v kleti Vipava. Po vrnitvi iz Kalifornije oziroma Švice je leta 1991 skupaj z ženo Melito kupil kmetijo, na kateri je bila hiša brez strehe in 3 hektarje zemlje brez vinograda. Polni entuziazma so že naslednje leto zasadili prve vinograde, čez tri leta pa začeli še z obnovo hiše. Leta 1996 so vinogradi dali svoj prvi pridelek. To pa je bilo tudi leto, ko je Matjaž Lemut začel pisati svojo samostojno pot. Naslednje leto, leta 1997, so na trg prišle prve steklenice pod blagovno znamko Tilia.
Kot sem že opisal, je blagovna znamka nastala dokaj spontano. Matjaž in Melita sta želela poudariti, da to ni projekt katere izmed njunih družin, ampak gre za osebni projekt. Povsem spontano pa je ta projekt dobil tudi ime. Tilia je znanstveno ime za drevo lipa. Lipe so bile na kupljenem posestvu, lipa je že takrat stala sredi prvega zasajenega vinograda. V študentskem naselju, ki ga je Matjaž ob študiju agronomije obiskoval, se je vsak dan srečeval z latinskim imenom za to drevo. 25. junija 1991 ob pol sedmih zjutraj je tudi diplomiral, kar verjetno pomeni, da je bil prvi diplomiranec v samostojni Sloveniji, državi, ki se je v tistem času zelo identificirala z lipovim listom. Tudi kalifornijski zgledi so zelo vlekli, zato je povsem po njihovem vzoru nastala silhueta drevesa lipe, ki krasi etikete znamke Tilia Estate še danes.
Prvih nekaj let so želeli preslikati že omenjeno prakso iz Švice. Prirejali so degustacije zgolj za končne kupce. Zaradi različnih razlogov so kmalu uvideli, da se ta model pri nas ne bo obnesel, zato so začeli nagovarjati in se povezovati z gostinci. Tudi na tej poti so naleteli na težave, saj je bilo praktično nemogoče na daljši rok zdržati tempo, ko so dopoldne v vinogradu npr. škropili, popoldne in zvečer pa s svojimi vini nagovarjali gostince in kupce. Zato je kot zadnji v to verigo vstopil tudi distributer in kasneje še izvoz v tujino. Svoja vina izvažajo v Ameriko, v Belgijo, v Francijo, v Avstrijo, na Hrvaško. Trenutno doma prodajo 60 odstotkov svojega vina, v tujino pa izvozijo 40 odstotkov steklenic. Posedujejo 7,5 hektarja svojih vinogradov in 7 hektarjev vinogradov partnerskih kmetij. Na leto napolnijo 45.000–50.000 steklenic vina.
Pri zgodbi Tilia Estate ne gre za klasično družinsko kmetijo, saj v tej zgodbi aktivno deluje praktično samo Matjaž. Enostavno se je bilo treba odločiti, ali bo njihova kmetija povezana samo z družinskimi člani, ki bodo to tradicijo navezovali iz generacije v generacijo, ali pa bodo otroci prevzeli samo lastništvo. Tako od leta 2015 naprej poudarjajo, da niso klasična družinska kmetija, ampak so manjša vinska klet, ki s svojimi nišnimi proizvodi in nastopom na trgu nagovarja posebno skupino ljudi. S tem namenom je nastal tudi nov slogan, Hiša pinotov, ki poudarja njihovo nišno usmerjenost in s tem povezano dodano vrednost. Zadnja tri leta so tako organizirani kot d. o. o., v katerem so trije zaposleni. Vsi trije zaposleni, distributerji, osebje iz oblikovalskega podjetja, fotograf, oseba za stike z javnostjo … so med seboj zelo povezani, delujejo kot ena družina in predvsem verjamejo v zgodbo Tilia Estate Hiša pinotov. Skupaj z novim sloganom hiše so pred tremi leti prenovili in pomladili tudi zunanjo podobo njihovih vin – etiket.
Če je njihovo osnovno vino, sivi pinot, nastalo po naključju, saj je bil to prvi vinograd, ki so ga zasadili, ker v tistem trenutku pač ni bilo na voljo drugih sort, pa je zgodba z modrim pinotom povsem drugačna. Že prvo vino, ki je bilo pridelano iz trt sivega pinota, kupljenih dobesedno na silo, je bilo odlično. Prvi sivi pinot je prejel zlato medaljo na ocenjevanju v Ljubljani. Hkrati je to edino vino, ki je kadarkoli prejelo kakšno medaljo, saj potem nikoli več niso pošiljali svojih vin na ocenjevanja. Zaradi tako izjemnega uspeha že ob prvih napolnjenih steklenicah ostajajo še danes zvesti enakemu postopku. Grozdja za to vino ne pecljajo in ne meljejo, ampak prešajo celo grozdje še vedno z isto stiskalnico. Zgodba modrega pinota pa se je začela že v Švici, ko se je Matjaž zaljubil v to sorto. V sorto, ki si zasluži podrobno predstavitev, v sorto, ki si zasluži svoje poglavje.
Modri pinot
Prvi modri pinot Tilia je bil letnik 1996. Tudi zaradi tega, ker je bil vzgojen na prostoviseči vzgojni obliki, ni bil polnega telesa, ampak je šarmiral predvsem s sadnostjo. Čeprav Lemut s svojim prvim letnikom ni bil preveč zadovoljen, je vztrajal na zastavljeni poti zato, ker je to sorta, na kateri se splača delati. To je sorta, za katero pravijo, da je muhasta, da jo je težko krotiti. In kaj naj bi bilo lepšega kot to, da si jo vinar ravno zaradi tega zastavi kot svoj izziv. Vmes je žena Melita naredila doktorat, ki je temeljil na vplivu tehnik in stabilnosti barv modrega pinota, polifenolne zrelosti … Hiša pinotov se je iz vseh opisanih razlogov dobesedno morala zgoditi. Celotna zgodba modrega pinota hiše Tilia Estate sledi vedenju, da je ustroj Vipavske doline tako po legah kot po zemljiškem lastništvu zelo podoben Burgundiji. Že res, da je Burgundija orientirana sever–jug, Vipavska dolina pa vzhod–zahod, vendar je vpliv klime zelo podoben kot v omenjeni sloviti francoski pokrajini. Največji izziv predstavlja v zelo zahtevnem okolju, v nepredvidljivi klimi, ki jo ponuja Vipavska dolina, pridelati čim bolj zdravo grozdje te sorte, ki bo lahko v vinogradu toliko časa, dokler se bodo odločili, da je to tisto pravo, kar želijo v svoji kleti. Vizija je torej, da čar Vipavske doline in svojo kreativnost postavijo kot prepoznavnost blagovne znamke.
Zakaj je modri pinot tako fascinantna sorta? Zakaj je to sorta, ki predstavlja nekakšen sveti gral pri največjih vinskih ljubiteljih in sladokuscih? Kaj je v tej sorti tako mističnega, tako begajočega? Modri pinot je sorta, ki nima ne barve ne telesa, niti bogatih taninov. V bistvu nima nič, kar imajo klasične bordojske sorte (merlot, cabernet sauvignon, cabernet franc), vendar je kljub vsemu najbolj čislana sorta na svetu. Zelo zanimivo je, da je na eni strani oče belih vin, saj iz njega izhajajo sivi pinot, beli pinot, pinot meunier, na drugi strani ga pa imamo za kralja rdečih vin. Veliko piscev o vinu, veliko vinarjev samih trdi, da je to zelo težavna, muhasta sorta, da je to sorta, ki se čez noč premisli in dobesedno odide po svoje. Matjaž Lemut pa trdi, da modri pinot ni toliko težavna, kot je to kreativna sorta. Ali ni nekaj najlepšega, ali lahko vinarju sploh še kaj predstavlja večji izziv kot to, da lahko iz grozdja, iz katerega v osnovi ni možno pridelati nič večjega kot malo boljši rose, pridela nekaj, kar postane predmet največjega občudovanja. Večina zaljubljencev v to sorto na strani pivcev po vsej verjetnosti v modrem pinotu išče, kaj in kako se vino izrazi v posamezni regiji, na posamezni legi, v posameznem letniku. Torej imamo na eni strani vinarja, ki mu mora ta sorta predstavljati izziv, na drugi strani pa pivca, ki je sposoben občudovati delo narave in kreativnost vinarja, da iz nečesa, ki je skoraj nič, pridela nekaj, kar je glamurozno, zanimivo, zapeljivo. Vse to dela modri pinot čarobnega in zanimivega. Zato sva se z Matjažem tudi tako dobro ujela. Na eni strani mize je sedel vinar, človek, ki je svoje življenje dobesedno posvetil tej sorti, na drugi strani mize pa sem sedel jaz, ki sem tako zelo zaljubljen v vina sorte modri pinot.
Grozdje je zbito, podobno obliki storža bora, ki mu po latinsko pravimo pinus, od tod tudi ime pinot. Z besedo modri pa nastanejo težave, saj jih veliko meni, da bi bilo primerneje, če bi ga imenovali črni pinot. Verjetno smo poslovenili ime te sorte v času, ko je bil v naših krajih močan nemški vpliv. Slovenci smo takrat ime prevedli iz nemškega blauburgunder. Tudi sam sem mnenja, da bi morali ime prevajati iz jezika njegove domovine. Domovina modrega pinota je francoska pokrajina Burgundija, kjer mu pravijo Pinot noir (Črni pinot). Tudi grozdje je v polni zrelosti ob trgatvi črne in ne modre barve. Torej črni, in ne modri pinot. Kakorkoli, izraz, poimenovanje modri pinot je na naših tleh tako zakoreninjen, da bo težko kar čez noč postal črni pinot.
Ko je govora o modrem pinotu in znamki Tilia Estate, pa enostavno ne morem mimo zadnjega projekta Hiše pinotov in idejnega očeta Matjaža Lemuta. Gre za prvi masterclass in festival modrega pinota v Sloveniji ter jugovzhodni Evropi. Festival je bil oktobra prejšnjega leta na Kendovem dvorcu v Spodnji Idriji. Cilj dogodka je bil dosežen s tem, da so povečali prepoznavnost te čislane burgundske sorte in predstavili izvirnost njene pridelave na naših tleh. Na festivalu je sodelovalo 22 vinarjev in več kot sto poznavalcev ter ljubiteljev vina iz desetih držav. Dogodek naj bi postal tradicionalen, saj je že določen termin za letošnji festival, ki bo prav tako potekal v mesecu oktobru.
S črno etiketo trikrat v črno
Trenutno šteje linija Tilia Estate tri plus en modri pinot. Trije modri pinoti, ki se skrivajo v črni etiketi, izražajo tri različne lege. Vsem trem vinom, ki zastopajo črno etiketo, se bomo tudi podrobneje posvetili. Modri pinot, ki ga najdemo pod belo etiketo, pa je prav posebno vino. To je vino, ki je pridelano za posebne, emotivne trenutke. Kot se izrazi Matjaž, gre pri beli etiketi za bombastično vino. Vedno je pridelano iz najboljšega grozdja v danem letniku. Gre za izjemno bogato vino z izjemnim potencialom za zorenje.
Vipava Valley 2017 je osnovni modri pinot hiše, pri katerem gre za presek vseh njihovih vinogradov. Njegova »naloga« je, da odpira vrata v svet Hiše pinotov. Barva je zelo nežna, srednje poudarjena rubinasta. Kljub mladosti, ali pa ravno zaradi tega, potrebuje vino v kozarcu čas, da se razživi, saj bo naš nos tako deležen iz minute v minuto lepših zaznav. Sadje in še enkrat sadje. Prevladujejo jagode, maline in češnje, čez čas pa presenetijo tudi dimne note. Tudi v ustih igra vino na sadnost, svežino, sočnost in s tem povezano pitnost. Je srednjega telesa, s čudovito kislino in nežnimi, finimi tanini. Zelo lepo pridelan modri pinot na prvo žogo. Nagovoril bo vse, tako začetnike in občasne pivce kot zahtevnejše in izkušenejše. Kozarček tega vina bo prijal po napornem delovniku, steklenica bo prijala s pravo družbo, karton pa bo prijal ob piknikih in preprostejših jedeh z žara. Tudi cena je lep zaveznik tega vina. Zelo, zelo težko je za tako sprejemljiv denar dobiti lepši modri pinot.
Če velja pravkar opisano vino, Vipava Valley, za najbolj sočnega izmed modrih pinotov znamke Tilia Estate, pa je vino, ki se mu bomo posvetili v naslednjih vrsticah, najbolj eleganten modri pinot Matjaža Lemuta.
Merljaki 2016 so dobili ime po legi, s katere prihaja grozdje. Gre za zgodbo partnerskega posestva Pavlica iz Dornberka, ki ima 3 hektarje modrega pinota. To vino se je rodilo zaradi truda, ki ga vlagajo v vinogradništvo, in odličnega sodelovanja. Trgatev je bila opravljena ročno, maceracija je potekala deset dni, vino pa je 14 mesecev zorelo v slavonskih in francoskih sodčkih barik. Ta modri pinot ima še eno zanimivost – stekleničeno je bilo na silvestrovo! Že višja, globlja barva kot pri prejšnjem vinu nakazuje večjo eleganco, prefinjenost, strukturo. O ja, o ja, tudi vonji takoj nakažejo pinotovsko briljanco, ki ji ni para. Zrele češnje, zrele slive, malce kave, ki se ji iz ozadja pridružijo še dimne in mesene zaznave. V ustih imamo dva pola tega vina, ki pa sta čudovito uravnotežena. Na eni strani najdemo izjemno sočnost, na drugi strani pa že prej omenjeno eleganco in fineso. Modri pinot, ki ga je čisti užitek srkati. Tako je izpiljen, da bi ga človek v nedogled valjal po ustih, saj mu ga je dobesedno žal pogoltniti. Kot pri vseh vinih najvišjega kova navduši preciznost, harmoničnost, zaokroženost. Za krajše zorenje vina, če ga bo sploh kaj ostalo, če ne bomo vsega prej popili. Če je Vipava Valley več kot primeren za druženje s prijatelji, so Merljaki idealni za romantičen večer v dvoje. Romantično, seksi vino.
Estate 2016 pa je povsem za konec. Najbolj robusten modri pinot izmed predstavljene trojice. Steklenico tega vina ne bomo odprli po naključju, kar tako, ampak jo bomo odprli takrat, ko nam bo neka višja sila rekla, da je pravi čas za to, šlo bo za spontanost. Vino je tako tudi pridelano, za posebne trenutke in za posebne užitke. Grozdje za to vino prihaja iz vinograda posestva Potoče, ki je veliko 0,8 hektarja. Po 12-dnevni maceraciji je vino zorelo 16 mesecev v slavonskih in francoskih Louis Latour barik sodčkih. Vino je ekstremno mlado, sam bi ga kupil sedaj, z njim pa počakal še kakšno leto ali dve, morda celo več. Lahko mi verjamete, da vam bo vino potrpežljivost povrnilo desetkratno. Globoka barva rubina s svetlejšimi odtenki. Zelo zrele arome sadja, dima, podrasti … V ustih deluje vino zrelo, niti ne preveč robustno, pričakoval sem večji pok. Kljub polnosti in zrelosti je vino že sedaj zelo lepo pitno. Širok, bogat, že kar ošaben modri pinot, ki bo z leti samo pridobival. Zelo zanimivo ga bo spremljati, 10 do 15 let življenja mu nikakor ne uide.
Tako, ker je Tilia Estate pač Hiša pinotov, sem seveda daleč največ pozornosti namenil prav njegovemu visočanstvu, modremu pinotu. O vsem, kar se še dogaja pri Matjažu, pa ob kakšni drugi priložnosti.
Ne, kljub vsemu še ne morem zaključiti. Ne bi mirno spal, če ne bi napisal še naslednjih vrstic. Da Lemut podrobno obvlada Burgundijo, mi je bilo kristalno jasno, da tako izjemno obvlada tudi Bordeaux, pa se mi ni niti sanjalo. Spravil me je dobesedno na kolena s svojo bordojsko belo etiketo. Najprej me je povsem prevzel merlot v beli liniji, ki tako hudo koketira z desnim bregom v Bordeauxu, da mi sprva ni bilo nič jasno. Z levim bregom pa se spogleduje neverjeten Rubido, prav tako v beli etiketi. Gre za zvrst, ki jo sestavljata sorti cabernet sauvignon s 70-odstotnim deležem in merlot, ki zavzema 30-odstotni delež v vinu. Odklop, kako izjemno vino. Vino, ki ga niti v sanjah ne bi lociral v Vipavsko dolino, ampak bi ga brez razmišljanja poslal direktno v sloviti Bordeaux. Kaj si lahko vinoljubec še lepšega zaželi kot to, da dobi pri enem vinarju tako prvovrstne burgundce, kot prvovrstne bordojce.
Besedilo in fotografije: Gorazd Selič
