Ali v svetu, kjer lahko »nadzorniki« res nadzirajo prav vse ljudi na zemeljski obli, obstaja kdo, ki je izjemno uspešen, poznan in nihče ne ve njegove identitete? Njegove fotografije in niti risbe ne obstajajo, pa vendar je njegovo delo poznano skoraj vsem? Tudi njegovi kolegi in sošolci iz recimo osnovne šole ne poznajo njegove identitete. Morda ga poznajo le njegovi najbližji sodelavci in morda njegova družina ve, kdo je.
Ves svet pa pozna njegova dela. Tukaj je: Banksy
V rodnem Bristolu je svojo pot umetnika, slikarja, kritika družbene ureditve, aktivista in človeka nenavadnih nagnjenj začel kot »zidni risar« oziroma kot slikar na zidove in hišne fasade. Po vsej verjetnosti se piše Robin Banks, ni pa nujno. Grafiti, kot so tovrstno umetnost (?!) poimenovali v rodnem New Yorku, so mesto preplavili sredi sedemdesetih let in ni preteklo dosti vode, da so ameriški bratranci Angleži s temi dejavnostmi začeli v svoji domovini. Tako kot v ZDA so bili tudi na Otoku prve žrtve vlaki; tako medmestni kot podzemske železnice. Zdaj skoraj ni vlaka ali železniškega vagona, ki ne bi bil duhovito in lepo porisan. Oblasti so hitro ugotovile, da (v glavnem) mladoletnim »prestopnikom« ne morejo stopiti na prste in so jim to delovanje tudi omogočali. Mladeniči in mladenke so se namesto na platnih na ta način učili in vadili in kaj kmalu so lahko na svoj način napredovali v likovnem svetu. Brez šolanja in preverjanja njihovega dela. Edina publika so bili mimoidoči, ki po navadi za umetnost niso dali niti ficka in jih niti ni zanimala. Takole, »zastonj«, pa so vsaj malce postali, se namuznili in odšli naprej. Ampak »črvi v glavah« so delovali dalje in ljudje – ne prav vsi – so začeli premišljevati in se podzavestno spreminjati.
Punčka z balonom v obliki srca, eden najbolj tipičnih Banksyevih likov.
Razrez bogastva na avkciji pri Sotheby’s-u
Eden teh je bil tudi Banksy, ki je prve javne vaje dal na ogled leta 1994, ko je imel okrog 14 let. Za šolo ni bil, za male lumparije pa vedno.
Kot mulec je bil uspešen nogometaš in za lokalni klub je branil vrata. Bil je celo tako dober, da je šel v času zgodnje pubertete s klubom na gostovanje v Mehiko! Tisti, ki so na vsak način hoteli izvrtati njegovo identiteto, so prišli do ugotovitve, da je njegovo pravo ime Robin Gunningham, kar je pozneje spremenil v Banksy. Ampak to so zgolj ugibanja …
Ko zidovi spregovorijo
Banksy je bil zelo močno povezan z bristolsko glasbeno sceno, še posebej s skupino Massive Attack, ki je pozneje postala svetovno popularna.
Z njimi in drugimi alternativnimi skupinami so v Bristolu redno organizirali ilegalne zabave, ki pa so jih velikokrat prekinili policisti. Saj veste – pri teh zabavah se davka ni pobiralo, pri legalnih pa. To je jezilo občinske uradnike in so to poskušali preprečiti. Ko so policaji leta 1996 razgnali obiskovalce ene od teh zabav, je Banksy (sredi belega dne) narisal svojo prvi stvaritev, imenovano The Mild Mild West. Slikarija, kjer plišasti medvedek meče »Molotov cocktail« (primitivno bombo, ki so jo izumili Rusi med drugo svetovno vojno) na policaje s ščiti, je navduševala mlade, oblasti pa so jo pustile. Ampak zgodba se ni končala tukaj, kajti leta 2006 so vandali zid deloma porušili in pobarvani zidaki so postali zelo iskano blago pri njegovih oboževalcih. To je nehote postal model njegovega uspeha in tudi bogastva, kar se je pokazalo okrog leta 2004.
Sledila je vrsta slikarij, ki so bile predvsem zelo družbenokritične, antikapitalistične, protivojne in proti družbeni ureditvi. Glavne teme na slikah so podgane, policaji, vojaki, opice, otroci, ženske in podobno. Okrog leta 2000 je začel pogosto uporabljati tehniko »stenciling« (šablonanje). Ugotovil je, da s to tehniko šablono položi na zid in z barvo pospreja šablono, ki na zidu pusti dokaj kompleksen odtis, ki bi ga »v živo« delal precej časa. Tako je lahko v eni noči naredil nekaj deset slik.
Iz Bristola je prišel v London, kjer je naredil vrsto slik in tako zaslovel, da so obvestila o njih redno polnila časopisne stolpce. In kot se za zvezdnike spodobi – prišel je čas obiska Amerike, bolj natančno Los Angelesa.
Amerika in Izrael
Leta 2002 so ga povabili v Los Angeles, da bi imel razstavo v znani galeriji. Njegova slava je pljusknila čez Atlantik in vsi obiskovalci so se nadejali, da ga bodo končno spoznali. Predstavil se je s številnim deli, od katerih so jih precej za kar visoke denarce odkupili znani hollywoodski zvezdniki. Banksy je postal kultna umetniška osebnost v ZDA, a ga še nihče ni osebno spoznal. No, morda pa so ga in se z njim rokovali, samo niso vedeli, da je to on.
Slava in cena njegovih del je zaradi uspeha in nakupov prominentnih ljudi šla strmo navzgor, toda Banksy je še vedno v prvi vrsti delal za slehernike brez denarja.
Zato je ob vrnitvi v London v skladišču na Kingsland Roadu priredil razstavo Turf War, kjer je namesto zidov uporabil žive živali, na katerih so bile različne podobe. Velik hit je bila krava, na kateri je bil obraz Andyja Warhola, ovce so bile v barvah zaporniških oblek in pujsi so bili kot policaji. To je bila tudi njegova prva razstava v Veliki Britaniji, ki jo je deset let pozneje še enkrat ponovil.
Leta 2003 je s svojo umetnostjo pljusknil v Avstralijo in razstavo v Sydneyju je obiskalo 1.500 ljudi. Obenem pa je začel prodajati svoja dela za simbolične vsote, saj stoji na stališču, da morajo biti njegova dela dostopna vsem. Leta 2004 je natisnil veliko angleških bankovcev. Namesto osrednjega lika kraljice Elizabete II. je dodal sliko princese Diane in napis Bank of England je zamenjal z Banks of England. Uspeh je bil takojšen. Stali so po 100 funtov, nekaj let pozneje pa je na dražbi en bankovec dosegel ceno 25.000 funtov.
Ena izraelska
Ker je velik zagovornik Palestincev in je javno proti izraelskemu terorju, je s svojimi pomočniki odšel v Izrael in v dveh tednih po svoje »polepšal« zid, ki so ga Izraelci postavili med svojo državo in palestinskimi teritoriji. Izraelci so bili tako presenečeni, da sploh niso reagirali, Palestinci pa so bili nad deli navdušeni, saj še vedno krasijo zid.
Po drugi strani pa je njegova popularnost tako zrasla, da so dela začela prodajati resne avkcijske hiše, kot na primer Sotheby’s.
Punčka z balonom
Gre za eno najbolj poznanih del tega zares posebnega umetnika, ki ste jo prav vsi videli v različnih kombinacijah. Obris deklice je narisan zgolj s črno barvo, v rokah pa drži vrvico, na kateri je rdeči balon. Ta podoba je bila odtisnjena nič kolikokrat v različnih situacijah. Leta 2008 je Banksy to podobo ponudil avkcijski hiši Sotheby’s in na avkciji je dosegla rekordno ceno – 1,2 milijona funtov. Ko je dražilec s kladivom udaril po pultu in oznanil, da je slika prodana, se je iz okvirja pokadilo, slika pa se je počasi spuščala skozi okvir, ki je bil v resnici rezalnik papirja. Tako je Banksy pred očmi vsega sveta uničil svoje delo, vredno 1,2 milijona funtov in v posmeh vsem dejal: »Nobena umetnina ne sme biti toliko vredna. So pa zato vredna življenja in pomagajte jim!«
S takšnimi in podobnimi podvigi si je ustvaril nesmrtni sloves in navzlic zanikanju pridobivanja denarja, obogatel. Je zelo bogat in tisti, ki ga res poznajo, pravijo, da večino denarja nameni dobrodelnim organizacijam.
Po svetu še vedno potekajo gostovanja v prestižnih galerijah in ljudje še vedno sledijo odličnim izvirnim idejam Angleža iz Bristola, ki ga ne pozna nihče.
Besedilo: Janez Jež
