Naslov: Dunajska 101, Ljubljana
Splet: www.facebook.com/bistrosuwon/
Telefon: 040 803 112
Odprto: vsak dan od 11. do 22. ure, ob nedeljah zaprto
Očitno mi, iz Dolce Vite, zelo radi okušamo azijske dobrote, saj smo se tam tudi kar intenzivno potepali in hrana nam je bila všeč.
Zgoraj podpisani se je pred petnajstimi leti mudil tudi na korejskem polotoku, obiskal južni del in z veseljem jedel razne poslastice, razen psov, kar je tam poslastica, za nas pa jed, ob kateri nas stisne v srcu in želodcu. Kaj vemo o korejski kuhinji?
»Bore malo,« je pravilen odgovor in na hitro bi njihovo kuhinjo umestili nekam med japonsko in kitajsko, kar je tudi v resnici in na hitro res.
Glavna razlika med temi kuhinjami pa je ta, da gre pri korejskih jedeh za fermentiranje osnovnih sestavin, kar jedem dodaja še en element, ki ga drugje nismo vajeni. Najbolj izrazita tovrstna jed je kimči, fermentirano pikantno zelje in pivska redkev, ki ga jedo ali samega ali kot prilogo k raznim jedem.
Suwon ni velika restavracija, je pa prijazen mali kletni prostorček, ki se skriva v katakombah pod Mercatorjevo poslovno stavbo na Dunajski.
Parkirate lahko nekje v zadnjih, stranskih bežigrajskih ulicah (Triglavska, Herbersteinova ipd.), kajti v bližini bistroja parkirnih prostorov ni.
Glavna kuharja sta Korejca, zelo simpatična Hyewon in njen partner Sangwook.
Ker je bistro majhen, natakarska dela opravlja ena sama punca, ki pa se »hitro obrne« in jedi se tudi hitro materializirajo na mizi. Čeprav smo nihali med kosilom (tri jedi dobite za 11 evrov) in več različnimi krožniki, smo se odločili za slednjo opcijo in bili prijetno presenečeni.
Ker je kimči zapovedana jed korejske kuhinje, smo naročili kimčijev tris – nabak kimči (pivska repa, mlada čebula, kitajsko zelje, korenje), kimči z limono (kitajsko zelje, limona) in klasični (baechu) kimči (kitajsko zelje, mlada čebula, česen, čili, omaka iz inčunov).
Tistim, ki so se prvič poglabljali v to jed, je bil všeč sveži in nepikantni nabak kimči, drugi pa smo prisegali na »moško pikantni« baechu kimči.
Korejci se glede juh spogledujejo s tistim, kar na Japonskem imenujejo ramen.
Tej juhi rečejo raymun in jed je razdelila omizje.
Naročili smo srednje pikantno verzijo z zelenjavo, ki je bila sicer za nekatere preveč ostra, druge pa je očaral večplastni okus, kjer je čili le eden od elementov.
Odlični so tudi rezanci v juhi, poseben »trik« pa je poširano jajce, ki ga razlijete v juho, kar ji da še malce bolj okrogel okus.
Mandu je splošno ime za korejske žlikrofe ali cmoke. Naročili smo popečeni domači mandu s svinjino in zelenjavo. Bili so ravno prav trdo popečeni, da niso razpadali in ravno prav mehki, da so se topili v ustih. Ohrovt kot priloga je nežne okuse lepo dopolnil in jed si je pridobila kar nekaj oboževalcev.
Zapče je ena izmed najbolj priljubljenih korejskih jedi. Gre za steklene rezance iz sladkega krompirja z dodatkom zelenjave in mesa.
Ti rezanci so podobni kitajsko/japonskim rezancem iz riževe moke, vendar so debelejši in omamno slajši. Ob kombinaciji s pikantnimi sokovi in obvezno sojino omako je jed vrhunska, saj mehkoba jedca kar sili po novo palčko. Naša verzija (zapče bulgogi) je imela po vrhu še tenko nasekljano jajčno omleto, kar je okusu dodalo prefinjeno eleganco.
Še ena od poslastic spada v poglavje jedi, ki jim rečejo bibimpap. Gre za neke vrste »riževo skledo«, kjer nad že začinjen riž položijo različno zelenjavo in popečeno ter začinjeno meso. Porcija je velika in jed je tako polna, da lahko samo to pojeste za kosilo.
Riž so v primeru bibimpap bulgogi z mariniramo govedino, kar smo naročili mi, že prej umno začinili s čilijem, vendar je bila mera pikantnosti ravno prava, da so se lahko v ustih čutili vsi elementi te jedi.
Ker so bile porcije velike, sladic nismo zmogli, lahko pa rečem, da smo imeli bogato, polno in lahko kosilo za zelo zmerne denarje. Vin imajo za vzorec, večina ljudi (tudi mi) pa posega po korejskem pivu in čajih.
Besedilo in fotografije: Tomaž Sršen