Pravi ljubitelji izvrstne hrane in vina enostavno ne moremo mimo Avstralije. Trta in vino sta danes z več kot 60 različnimi vinskimi regijami ena najpomembnejših značilnosti te čudovite in raznolike dežele.
Ob bok se postavljata kengurujem in koalam, znamenitima sydneyskemu mostu in operi, staroselcem Aboriginom in sveti gori Uluru, Velikemu koralnemu grebenu in prostranim peščenim plažam… A to je le del njenega bogastva, ki nikogar ne pusti ravnodušnega.
Ko se odpravljaš v Avstralijo, moraš imeti v mislih, da vsega naenkrat pač ni mogoče videti. Vsaj tri tedne časa, dobro planiranje že doma, sončna krema z visokim zaščitnim faktorjem in denar, je predpogoj za uživanje v deželi »Down under«. Načrtovanje naše poti smo zato najprej podredili obisku nekaterih najbolj pomembnih avstralskih vinskih regij in izbranih vinskih kleti, temu pa so sledile ostale znamenitosti.
Naša tura se je začela v Sydneyu, od koder smo pot nadaljevali po slikoviti obalni cesti Great Ocean Road vse do Melbourna. To je ena najlepših panoramskih obmorskih cest na svetu, kjer smo uživali v prostranih peščenih plažah, doživeli rastlinsko bogastvo deževnih gozdov in si pot popestrili z ustavljanjem v obmorskih turističnih mestih s tipično kolonialno arhitekturo. Na poti se splača ustaviti tudi v kateri od malih rudarskih vasi, ki so svoj razcvet doživele v zlati dobi, danes pa je marsikatera od njih preoblikovana v muzej na prostem. In seveda ga ni turista, ki se ne bi ustavil v Port Cambel National Parku in občudoval nepozaben pogled na mogočne skalnate monolite 12 apostolov in moč oceana, ki s svojimi več metrskimi valovi klesti skalnate klife obale. Po Melbournu, kjer smo obiskali našo prvo vinsko regijo Yarra Valley, smo pot nadaljevali med neskončnimi planjavami žitnih polj in pašnikov avstralskega goveda proti notranjosti v smeri vinskih regij Coonawarra, McLaren Valley, Addelaide Hills in Barossa Valley. In tukaj se naša vinska zgodba začne, a še prej nekaj besed o Avstraliji.
12 apostolov
Koala
Sydney – most – opera
SVET V MALEM
Prvi prebivalci kontinenta Aborigini naj bi se preselili iz Azije pred več deset tisoč leti. Danes predstavljajo manj kot tri odstotke od 23 milijonov prebivalcev Avstralije. Prvi beli prebivalci pa so bili britanski kaznjenci, ki so jih leta 1788 v Avstralijo pripeljali s prvo ladijsko floto. V nekaj desetletjih so v novo britansko kolonijo naselili več kot 160.000 kaznjencev, od katerih potomci danes predstavljajo 20 % Avstralcev. Tem so sledili novi priseljenci iz različnih držav Evrope, po drugi svetovni vojni tudi iz Azije in Afrike ter v zadnjem času iz bližnjega arabskega sveta.
Šest kolonij Avstralije je leta 1901 razglasilo avstralsko državo, ki je bila zelo evropska in z močnimi vezmi z Britanijo. Danes je to ena izmed najbolj multikulturnih držav na svetu. 90% vseh Avstralcev živi na obali kontinenta, kjer so največja mesta Sydney, Perth in Melbourne. In prav v teh mestih je mogoče občutiti rasno in nacionalno raznolikost, ki se odraža v arhitekturi, kulturi, kulinariki… Zdi se kot da je tu doma svet v malem, kjer znajo sobivati in spoštujejo različnost.
Naravno bogastvo, izobraževanje, zdravje in kakovost življenja so značilnosti, ki Avstralijo uvrščajo v sam svetovni vrh držav. V pogovoru z lokalnimi prebivalci so nam ti potrdili, da se tega zavedajo. Po naravi so zato optimistični. Kljub temu pa se tudi v deželi na južni strani poloble vse bolj soočajo s politično občutljivim vprašanjem priseljevanja, pa izzivi staranja prebivalstva, podnebnimi spremembami in zagotavljanjem energije. Če je bila Avstralija nekoč zelo proevropsko usmerjena, danes krepi svoje vezi predvsem z Azijo in ZDA.
Avstralija je sicer prijazna destinacija za turiste. Razdalje so res velike, zato je treba med večjimi mesti potovati z letalom ali se podati na večdnevno vožnjo z avtom. Glede na večmilijonsko populacijo v mestih nas je presenetila njihova čistost in urejenost ter funkcioniranje javnih storitev. Poleg tega je zelo varna država. Še najbolj nevarna se zdi prav narava, katere pravila je treba upoštevati. Kopanje na nepravem kraju v oceanih z močnimi morskimi tokovi in nevarnimi meduzami ali brezskrbno postopanje izven pešpoti, kjer prežijo ene najbolj strupenih kač in pajkov na svetu, se lahko kaj hitro zaključi. Zagotovo pa so slabša stran Avstralije visoki stroški nočitev, hrane in različnih storitev. Sadje in zelenjava, pridelana v Avstraliji, sta v supermarketih nekajkrat dražja kot pri nas. Enako dragi so obroki v restavracijah srednjega cenovnega razreda, kjer boste za meni s tremi hodi za dve osebi odšteli cca. 58 EUR, kozarec vina od 5 EUR navzgor, 0,3 dcl piva od 6 EUR in za kavo z mlekom 4 EUR. Privarčujete lahko tako, da se prepustite azijski hrani. Zaradi dragih hotelov, še posebej v večjih mestih, je bolj racionalno najeti manjšo sobo ali stanovanje in se zaradi poceni bencina naokoli voziti z avtom ter čim več časa preživiti zunaj večjih mest na podeželju in v naravi.
GRIŽLJAJI Z VSEGA SVETA
Avstralija je v zadnjih 20 letih razvila svojo kulinarično identiteto, ki jo soustvarjajo kulturna in etična raznolikost priseljencev z vseh koncev sveta. V večjih mestih je tako mogoče uživati v pravi fuziji sredozemske, azijske, afriške, čedalje bolj tudi arabske in ne boste verjeli tudi balkanske kuhinje. Bili smo prijetno presenečeni, saj v treh tednih okušanja najrazličnejših kuhinj sveta, nismo niti enkrat jedli slabo. Okusi, pa naj si bo v najbolj preprosti kitajski ulični prodajalni, so bili polni. In ni čudno. Avstralija ima zaradi svojega raznolikega podnebja in prsti odlične pogoje za pridelavo različnih vrst sadja in zelenjave. Tako lahko okušate prvovrstno oljčno olje iz Južne Avstralije, se razvajate z ostrigami, medom, ovčetino in sočnim govejim mesom Novega južnega Walesa ali pa z lososom iz Tasmanije. Na svoj račun smo prišli tudi ljubiteljih sirov in drugih mlečnih dobrot iz Viktorije in Zahodne Avstralije, katerih kakovost in raznolikost bi jim zavidali celo Francozi. In za poobedek sladkasto eksotično sadje iz Queenslanda.
Prava paša za oči so bogato obložene stojnice lokalnih kmetijskih tržnic. Prvovrstne lokalno pridelane in sezonske sestavine ponujajo odgovor na vprašanje, od kje tako polni, primarni okusi jedi. Pri pripravi jedi se vračajo nazaj k tradiciji in pristnosti okusov, brez veliko umetnih dodatkov s pridihom sodobnosti in kreativnosti. In temu sledijo tudi jedilniki, pa naj si bo to v preprostih gostilnicah ali vrhunskih restavracijah.
In kaj je tradicionalna avstralska hrana? Pravzaprav je fuzija vseh kuhinj sveta. Vendar če vprašaš prave Avstralce, ti najbolj prisegajo na najrazličnejše meso na žaru, morsko hrano ter pivo in vino.
In morda še zanimivost, da je alkohol mogoče kupiti le v licenciranih trgovinah. Enako je z restavracijami. Marsikatera od njih, ki so označene z »bring your own / BYO«, ne prodajajo alkoholnih pijač, zato jih lahko gostje prinesejo s seboj, za kar plačajo manjšo postrežnino na steklenico.
Stojnice sadja
RAJ ZA LJUBITELJE VIN
Čeprav je Avstralija relativno mlada država, se njen vinski sektor ponaša z več kot dve stoletji dolgo zgodovino. Na avstralska tla so trto prinesli Britanci s prvo floto leta 1788. Prve vinograde so zasadili v Sydneyu in jih nato postopoma širili vzdolž južne obale proti zahodu. Največji vpliv na zgodnje vinarstvo so imeli italijanski, nemški, švicarski in dalmatinski migranti, katerih dediščino je mogoče še danes čutiti v nekaterih vinskih okoliših. V začetku so pridelovali predvsem likersko, sladko vino višjih alkoholov, po zgledu današnjih Portovcev.
Vendar pa so avstralski enologi vedno veliko potovali in znanje nabirali pri svojih kolegih v Evropi. Tako so v 50-ih letih prejšnjega stoletja v Avstralijo prinesli sorti Chardonay in Cabernet Sauvignon. Vinograde so začeli namakati in jih zasajevati na hladnejših predelih jugovzhodne Avstralije. V kleteh so začeli uporabljati kovinske nerjaveče sode in kontrolirano fermentirati vino. Vse to je povzročilo količinski razcvet njihove proizvodnje predvsem namiznih vin, po vzoru današnjih zvrsti iz Bordoja in Burgundije. Zaradi izjemnih količin vina in na drugi strani nizke domače potrošnje ter neobstoječih tujih trgov, so morali uvesti shemo krčenja vinogradov. S tem so žal marsikje uničili najboljše in najstarejše vinograde v Barossi in Coonawarri.
Učenje na lastnih napakah jih je vodila k spremembi miselnosti in preusmeritvi k ustreznejšim sortam ter delu v vinogradu in kleti s poudarkom na kakovosti. Od nekoč kompleksnih, z alkoholom in tanini težkih vin ter prezrelih sadnih not, so prešli k danes aromatičnim, sočnim belim vinom ter elegantnim, sadnim rdečim vinom, srednje do polnega telesa, za vsako priložnost. Vina so izjemno pitka ter dobre kakovosti že za zelo sprejemljivo ceno nekaj evrov, ki pa se lahko za najboljša in zbirateljska vina povzpne tudi na nekaj sto evrov.
In ena od stvari, ki jo vsi priznavajo Avstralcem in bi se od njih morali učiti tudi sami, je odlična promocija avstralskega vinskega sektorja. Vina so potrošniku predstavljena s kreativno embalažo in preprostim označevanje vin, kjer so na etiketi zapisane uporabne informacije o vinskih sortah, primerni strežbi in uparjanju s hrano. Takšno informativno označevanje vin je skupaj z močnimi promocijskimi kampanjami na tujem ustvarilo neustavljiv prodor avstralskih vin v več kot 120 držav sveta.
Danes je Avstralija svetovna vinarska velesila, ki jo po proizvodnji prehitevajo le še Italija, Francija, Španija in ZDA.
Z izjemo nekaterih vinskih okolišev, se večina vinorodnih regij razprostira v najbolj južnem delu kontinenta med mestoma Sydney in Adelaide ter nekaj manjših vinskih okolišev južno od mesta Perth na zahodu Avstralije, med njimi najbolj znan Margaret River. Na splošno imajo vinske regije podnebje podobno Sredozemskemu, ki ga ob obali sooblikuje vpliv oceana, v notranjosti pa vpliv hribovja ali večjih rek. Raznolikost omogočajo tudi različna tla, vse od peska, glinene ilovice, proda, do apnenčastih tal. Tako kot drugod po svetu se tudi v Avstraliji spopadajo s previsokimi temperaturami in zlasti pomanjkanjem padavin. Zato trto ponekod ohranjajo pri življenju z umetnim namakanjem.
Med več kot 90 tržno zasejanimi sortami trt je najbolj znan shiraz, ki zavzema četrtino vseh vinorodnih površin. Sledijo chardonnay, rizling, cabernet sauvignon, merlot in modri pinot. Seveda pa, kot na drugih področjih življenja, tudi tu mlajše generacije že vnašajo spremembe, saj želijo piti drugačna vina, kot so jih njihovi starši. Danes je tu mogoče najti čedalje več za Avstralijo netradicionalnih sort, kot so semillon, colombard, verdelho, viognier, sangiovese, tempranillo… Omeniti velja tudi, da je del vinogradov južne Avstralije eno redkih območij na svetu, ki ga ni prizadela ameriška trsna uš. Tako lahko še vedno najdemo trto na svojih necepljenih, lastnih koreninah, in ne na ameriških podlagah, kot je to značilno za trte v Evropi in drugod po svetu. In zato veljajo tu strogi pogoji glede vstopa obiskovalcev v vinograde.
Skoraj 95% vsega vina prihaja iz nekaj največjih kleti, kot so Lindemans, Rosemount, Penfolds, Jacob’s Creek, Orlando, Hardys Wyndham Estates in Casella, ki je lastnik znane vinske znamke Yellow Tail. Zanje je vinogradništvo še vedno mehanizirana dobičkonosna industrija, kjer je prisotna masovna proizvodnja, mehansko obiranje grozdja in večji donosi na hektar.
Na drugi strani pa imamo veliko malih vinskih kleti, ki so nastale v sedemdesetih prejšnjega stoletja, ko so predvsem premožni zdravniki in odvetniki svoje življenjske zaslužke plasirali v butične vinske kleti, ki so jim omogočale oddih za vikend ali zaposlitev v pokoju. Prav pri slednjih je vse bolj prisotno zavedanje tradicionalne pridelave vin, kot so jo poznali nekoč: ročno obiranje, manjši donosi na hektar, fermentacija rdečih vin pri odprtih sodih z naravnimi kvasovkami ter naravnim pretakanjem vin brez filtracije.
Avstralija je bila prva večja vinska dežela, ki je pozdravila prihod navojnih zamaškov, tudi vina najvišjega kakovostnega razreda. Vinarji, s katerimi sem se pogovarjal, prisegajo nanje ne samo zaradi nižje cene, pač pa zaradi njihove praktičnosti in kakovosti: »Tako je zaprta vina lažje shranjevati, saj jih ni potrebno shranjevati ležeče. Vino se sicer razvija počasneje, vendar bolj predvidljivo, pri tem pa ohrani svežino in sadnost ter ni nevarnosti za vonj po zamašku.«
VINSKI HEDONIZEM
V želji, da bi doživeli in okusili kar največ, kar ponuja avstralski vinski sektor, smo se odločili obiskati več različnih vinskih regij: hladno in najbolj vlažno Yarra Valley, znamenito po odločnih chardonnayih in modrih pinotih, vročo Coonawarro z vrhunskimi cabernet sauvignoni, McLaren Valley, Addelaide Hills in Barossa Valley, kjer domujejo predvsem znameniti avstralski shiraz, pa tudi cabernet in chardonnay. Vinske kleti smo izbrali po priporočilu svetovno priznane vinske ocenjevalke in Master of Wine Jancis Robinson. Avstralske vinske kleti ponujajo najrazličnejše degustacije v prijetnih reprezentativnih prostorih, kjer si je mogoče ogledati tudi zgodovino kleti in se podučiti o načinih pridelave vina. Na moje presenečenje so degustacije osnovnih linij vin pa tudi srednjega razreda marsikje zastonj ali pa se manjši znesek vračuna v kupljeno steklenico vina. In še posebnost, ki jo je mogoče najti v marsikateri kleti. T.i. “cellar door” vina, so vina, s katerimi vinarji eksperimentirajo in njihovo priljubljenost testirajo pri obiskovalcih kleti, saj jih drugje (še) ni mogoče dobiti.
Dolina Barossa
Mclaren
Prav posebno, velikokrat celo pravo hedonistično doživetje pa je obisk manjših, butičnih ali celo družinskih kleti. Tu boste žlahtno kapljico okušali v manjših zaključenih družbah, ki omogoča osebni pristop in prijetno intimno vzdušje. V objemu starih kleti, obnovljenih s pridihom sodobnosti in z zavidljivimi razgledi po prostranih vinogradih vas bodo izkušeni sommelierji ali celo vinarji in lastniki kleti popeljali skozi njihovo zgodbo in ponudbo vin. Marsikje imajo v kleteh tudi odlične restavracije z okusnimi jedmi iz lokalnih, sezonskih sestavin in regionalnih receptur.
Kleti, ki smo jih obiskali, razen Penfoldsa, večino svojega vina prodajo v Avstraliji. Kljub vsemu pa se jih splača poiskati tudi v Evropi. Pri tem si lahko pomagate na njihovih spletnih straneh ali pa za distributerje v Evropi povprašate kar direktno v kleteh.
Penfolds grange 1951
Penfolds VIP tasting room
|
Vinarstvo v številkah:
|
YARRA VALLEY… NAJBOLJ HLADNA IN DEŽEVNA
Dolina Yarra leži dobrih 60 km severovzhodno od Melbourna in z več kot 170 letno zgodovino velja za rojstno mesto vinarske industrije v zvezni državi Victoria. Hladno in mokro podnebje, raznolika prst in gričevnata pokrajina z nadmorsko višino od 50 do 400 m omogoča pridelavo vin klasičnega stila različnih sort, med njimi pa se s svojo kakovostjo najbolj ponašata modri pinot in chardonnay. V zadnjih letih sta se jim pridružila še cabernet sauvignon in shiraz, najdejo pa se celo evropske sorte, ki so poznane pri naših severnih sosedih, kot npr. gruener veltliner.
Vinska klet Domaine Chandon
Chandon sedež kleti zunanjost
Chandon notranjost
Chandon klet
Tako kot se spodobi, smo za začetek našega vinskega popotovanja izbrali penino kleti Domaine Chandon. Brbončice so komaj čakale prvi kozarec, da so lahko okusile, kakšne penine lahko pridejo izpod avstralskega terroirja. In bil sem pozitivno presenečen. Da o njihovi kakovosti ne bi smeli dvomiti, nakazuje že ime kleti. Leta 1986 jo je namreč ustanovila njena francoska mama – sicer svetovno poznana – šampanjska klet Moet & Chandon. V želji, da bi poleg Champagne na svetu našli tudi druga vinska območja za vrhunske penine, so pred 70-imi leti v svet poslali svojega enologa. In tako lahko danes penine Chandon najdemo v Argentini, Braziliji, Kaliforniji ter v Yarra Valley v Avstraliji.
Dom vinske kleti se nahaja v zgodovinskem vinogradniškem območju doline, imenovanem “zelena točka” (Green Point), saj ostaja poleti ozelenela bolj kot katerokoli okoliško območje. Tukajšnja hladna klima in bogata zemlja ponujata idealne razmere za gojenje tradicionalnih šampanskih vrst chardonnay, modri pinot in pinot meunier. Pri izdelavi penin so zvesti francoski vinarski dediščini in pridelujejo penine po klasični metodi oz. šampanski način (druga fermentacija vina poteka v steklenicah).
Na naši degustaciji smo preizkusili vrsto penin. Ekspresivna, nekatera kompleksna, s kremasto strukturo, pa vendarle za razliko od klasičnih šampancev, kjer prevladujejo arome kvasovk in toasta, pri Chandonu prevladujeta prijetna sadnost in elegantna svežina. “Da, to so penine ustvarjene za okuse Novega sveta”, obrazloži sommelier Joe, ki nas je popeljal skozi mehurčkast svet Chandona.
V vinski kleti, ki jo odlikuje mešanica arhitekture šampanjskih vasi in sodobnega notranjega dizajna, lahko izbirate med različnimi okušanji penin in njihovim uparjanjem z izbranimi kulinaričnimi prigrizki. Njihovo zgodovino in značilnosti pridelave penin lahko spoznate na brezplačnem ogledu razstave v kleti. Znali bodo zadovoljiti tudi tiste bolj zahtevne in lačne, ki bodo na svojih krožnikih pričakovali kaj bolj konkretnega. Ob tem si lahko oči spočijete ob čudovitem pogledu na okoliške vinograde t.i. Green Pointa in gričevnato pokrajino doline Yarra Valley.
Chandon Vintage 2015 Brut
Elegantna sveža penina, z obstojno in mussasto peno v ustih. Prevladujejo arome citrusov in grenivke ter note lešnikov in toasta, ki so posledica več kot 36-mesečnega staranja na drožeh kvasovk. Penina se bo odlično podala k sushiju, slanim sirom, bogatejšim jedem kot so npr. španski tapasi ali pa celo pečen piščanec. Cena v kleti: 21 EUR
Vinska klet Oakridge
Oakridge pogled vinogradi
Oakridge zunanjost
Oakridge tasting room
Le nekaj kilometrov naprej od Domaine Chandon se nahaja družinska klet Oakridge, katere ime nakazuje, da je prvotno stala na grebenu hrastov. Vinska klet, ustanovljena leta 1978, je ena izmed največkrat nagrajenih kleti v Yarra Valley. Sodobna arhitektura kleti z vrhunsko restavracijo ponuja čudovite razglede na okoliške vinograde med okušanjem klasičnih avstralskih sort, med katerimi si sloves delita chardonnay in modri pinot.
Njihova vina nosijo pečat bogate rdeče vulkanske prsti na 31 ha lastnih vinogradov, poleg tega pa grozdje odkupujejo tudi od skrbno izbranih kooperantov. Njihov glavni enolog David Bicknell, ki je bil celo najboljši avstralski vinar leta 2017, prisega na tradicionalne vinske tehnike, kot so ročno obiranje grozdja, uporaba naravnih kvasovk in minimalno poseganje v vino.
Njihova vina se razprostirajo v treh osnovnih linijah: Oakridge 864 so vina skrbno izbranih blokov najboljših vinogradov, ki jih ustvarijo le v najboljših letih. Oakridge Local Vineyard Series, ki poudarjajo značilnosti posameznih sort in terroirjev različnih vinogradov, ter nazadnje Oakridge Over the Shoulder, preprostejša namizna vina z nižjimi alkoholi za vsakodnevno razvajanje. V vinski kleti si lahko privoščite brezplačno degustacijo ali pa »master classu« okušate njihova premium vina s uparjenimi skrbno izbranimi kulinaričnimi priboljški.
Chardonnay 2017 Willowlake Vineyard
Priznati moram, da ni bilo lahko izbrati meni najljubšega vina, vendar, ker sem sam ljubitelj tudi chardonnayev, sem se le odločil za slednjega. Slasten, intenziven chardonnay s prijetno svežino in aromami citrusov, grenivke ter dimljenih lešnikov. Pookus, ki traja. Tipičen predstavnik chardonnaya hladnejše klime. Cena v kleti: 26,4 EUR
COONAWARRA… DOM NAJBOLJŠIH CABERNEJEV NA SVETU
Coonawarra
Nekje na pol poti med mestom Melbourne in avstralsko vinsko prestolnico Adelaide se nahaja naša naslednja postaja – ena svetovno najboljših regij za rdeča vina. Coonawarra, katere ime izhaja iz besede aboriginov za grm kovačnik. To je osamljena vinska regija z neskončnimi vinogradi v popolni ravnini. Oceanska klima, podobna tisti v Bordeauxu, z ne prevročimi, vendar dolgimi sončnimi dnevi in hladnimi nočmi, prispeva k intenzivnim sadnim notam in večji svežini vin. Ime Coonawarre pa je v svet ponesla predvsem poseben dragulj, ki ga najdemo tudi na slovenskem Krasu, t.i. “terra rossa” (rdeča zemlja ali jerina). Terra rossa je nizek pas tal v obliki cigare, ki se razteza 27 kilometrov dolgo in 2 kilometra široko in velja za eno najboljših prsti za trto v Avstraliji. Vinom daje veliko strukturo in bogate arome grozdnih jagod.
Danes je tu 22 vinskih kleti, katerih vinogradi se razprostirajo preko 5.500 ha različnih sort, shiraza, merlota, modrega pinota, sauvignon blanc, chardonnaya, rislinga, malbecka… A vendarle je Coonawarra dom enega najboljših cabernet sauvignonov na svetu, ki se je enostavno poročil s tukajšnjo klimo in rdečo prstjo. In prav zato smo se odpravili v eno bolj znanih vinskih kleti, katere ustanovitelj je tudi prvi človek, ki je v tej regiji zasadil prvo vinsko trto.
Vinska klet Wynns
Wynns zunanjost
Wynns vina
Wynns trte
Wynns terra rossa
Škot John Riddoch se je leta 1852 odpravil v Avstralijo iskat obljubljeno zlato, pri čemer je ugotovil, da bo bistveno več zaslužil z dobavo različnega blaga in storitev tamkajšnjim rudarjem. Kupil je kmetijo, na kateri je najprej gojil ovce in ob tem prepoznal potencial rdeče prsti za gojenje sadja in vinske trte. Prve trte shiraza, cabernet sauvignona, malbecka in modrega pinota je zasadil leta 1891. Nekaj let kasneje pa je zgradil še danes prepoznavno in arhitekturo tridelne vinske kleti, ki se uvršča med zaščiteno avstralsko dediščino. Riddoch je s kakovostjo vin in organiziranjem lokalnih vinarjev v združenje ter ustreznim trženjem ponesel ime regije v svet. Po njegovi smrti pa je regija tudi zaradi svoje oddaljenosti od večjih mest doživela izoliranost in stagnacijo proizvodnje vin. Svoj preporod je doživela z novim lastnikom in vinskim trgovcem Samuelom in Davidom Wynnsom, ki sta leta 1951 kupila vinograde in vinsko klet.
Danes se Wynns, ki je v lasti ene večjih globalnih vinskih družb Treasury Wine Estate, ponaša z najboljšimi in najstarejšimi vinogradi v Coonawarri. Z več kot 450 hektarji vinogradov zavzemajo več kot polovico celotne površine doline z rdečo prstjo. Pri pridelavi vin sledijo francoski in italijanski tradiciji ter uporabljajo izključno francoski hrast različnih velikosti. Njihovi shirazi so lahkotnejši, srednjega telesa in z nežno sadnostjo. Seveda pa je Coonawarra in s tem tudi Wynns najbolj poznana po velikih cabernet sauvignonih. Njihovo ikonično vino John Riddoch Cabernet Sauvignon, posvečeno ustanovitelju prvotne kleti Wynns, je pridelano v majhnih količinah in le v najboljših letnikih. Po mednarodni Langtonovi klasifikaciji najboljših avstralskih vin je uvrščeno med vina izjemne kakovosti. Letnik 2015, ki smo ga lahko okusili, se je bohotil z mogočnim vonjem po zrelih borovnicah in vijolicah ter v ustih s pravim koncentratom svežih rdečih češenj z zrelimi borovnicami in finimi tanini. Pookus, ki kar traja, mu napoveduje dolgo življenjsko pot. In prav to je značilno za Wynnsove cabernete.
Še ena od kleti, v kateri se splača ustaviti in si ob guštanju vrhunskih vin ogledati značilnosti regije in zgodovino kleti z razstavnimi eksponati, ki nazorno prikazujejo razvoj pridelave trt in vina skozi čas.
Black Label Cabernet Sauvignon 2016
Njihov najbolj znan in najbolj prodajan cabernet sauvignon prihaja iz linije Black Label. Živahno intenzivne vijolične barve, srednjega telesa z bogatimi aromami murve, rdečih češenj in ribeza, finih taninov s krasno integriranim kremastim vonjem francoskega hrasta. Njegovi skrbniki mu napovedujejo dolgoživost, ki lahko traja tudi 20 in več let. Cena v kleti: 24 EUR
(Besedilo: Jernej Kovač, fotografije: Jernej Kovač, Tourism Australia, arhiv vinskih kleti)
