So stari in novi bogovi. Prvi zagovarjajo čast, osebnost in rast svojih podložnikov (nas), drugi pa prisegajo na medije, denar in kulte osebnosti.
In ko se vesoljski žetoni dobro premešajo, hočejo novi izriniti stare in ljudje smo njihovi kmeti na šahovnici. Oboji uporabljajo vse vrste trikov, da bi nas, smrtnike, prepričali o svojem prav. In seveda padamo na njihove finte. Množično. In če znate brati in gledati med vrsticami, so stvari jasne, posebej, če živite v Ameriki. No, lahko ste tudi iz Maribora ali Ljubljane …
Izpod dvomesečnega obdobja, ko smo bivakirali pod okriljem Netflixa, se spet selimo k Amazon Prime, drugi največji kompjuterski televiziji, ki prav tako kot HBO in Netflix producira svoje filme in serije.
Gospod Wednesday je v bistvu vrhovni vikingški bog Odin.
Ena izmed najbolj odmevnih zadnjega leta na Amazon Primu in tovrstnih kanalih sploh je bila fantazijska saga v osmih dejanjih pod naslovom Ameriški bogovi.
Kot vsi dobri filmi ali serije ima tudi to delo književno podlago, saj temelji na delu American Gods, ki ga je leta 2001 napisal angleški pisec in scenarist Neil Gaiman. Ne glede na to, da je Gaiman v osemdesetih in devetdesetih napisal vrsto izjemnih del, ga je šele ta njegova knjiga na največjem trgu na svetu, v ZDA, dokončno proslavila.
Nekaj takega kot Georga Martina, ki je postal slaven šele z Igro prestolov, prej pa je desetletja pisal mojstrovine. In ko se na oni strani Atlantika začnejo ob literarnih delih obračati milijoni, se tja ozrejo tudi filmski producenti, ki takšne in drugačne zgodbe hitro ekranizirajo.
Ameriški bogovi imajo zanimiv koncept, ki se v vsaki epizodi bolj ali manj ponovi.
Se pravi – osnovna zgodba z glavnim junakom in nadgrajujočim se zapletom, zgodovinska epizoda, ki tako ali drugače riše dogodke posameznih narodov ali etničnih skupin, ki so skozi stoletja naseljevale Severno Ameriko in množica duhovnih fantazijskih doživetij, ki se vklapljajo v vsebino. Primer – prva epizoda:
Shadow Moon (Senčni mesec; igra ga Ricky Whittle) ni Indijanec, pač pa temnopolti zapornik, ki sedi zaradi nepomembnega prekrška. Ker pa zna biti Pravica v ZDA posebej za temnopolte zelo neizprosna, je dobil kar hudo kazen in se veseli izpusta – iz ječe naj bi kot svoboden človek odkorakal čez teden dni. Potem pa ga k sebi pokliče upravnik in mu pove:
Shadow Moon se odloči za slabo in izve, da mu je v prometni nesreči umrla žena. Možakar je zgroženo osupel in dobro novico skoraj presliši – zaradi tega ga bodo izpustili teden dni prej – se pravi takoj.
Dokaj logično takoj zavije v bar, se zmerno napije in si kupi letalsko vozovnico za domov. Medtem ko čaka na letalo, izve, da je v avtomobilski nesreči umrl njegov najboljši prijatelj. Dogodki se vrstijo – ob vkrcanju na letalo se izkaže, da so njegov sedež prodali dvakrat in ga skoraj izženejo iz letala. Šele prijazna stevardesa uredi, da se lahko pelje v prvem razredu, kjer je še veliko prostora, vendar ni čisto sam.
NeIl GaIman
S tem se je vse začelo.
Vzporedno ob njem starejši človek, ki glasno modruje, pije izbrana vina, radostno komunicira ter ga nehote pritegne v pogovor, ki se začne popolnoma vsakdanje, potem pa se dviguje do filozofskih in eksistencialnih vprašanj. Gospod se imenuje Wednesday (Sreda; igra ga legendarni Ian McShane; pri nas najbolj poznan kot duhoviti starinar iz serije Lovejoy iz osemdesetih let) in do pristanka letala mu ponudi službo. Ker je Shadow Moon brez dela in brez kakršnegakoli denarja, ponudbo sprejme in postane Wednesdayjev osebni stražar.
Drugi prizor kaže vikinške ladje iz leta 813, ko po tednih blodnje po severnih morjih naletijo na kopno – Ameriko (raziskave kažejo, da so Vikingi okrog tega obdobja res prišli v Severno Ameriko in tam ostali dobrih 200 let!), le da tega ne vedo.
Ko se hočejo podati v notranjost, jih zasuje toča puščic (Indijanci, ki pa jih ne vidimo) in jih držijo prikovane na obali. Želijo oditi, vendar vetra ni. Po nekaj dnevih žrtvujejo eno žival svojim bogovom z Odinom na čelu, vendar vetra ni. Potem žrtvujejo enega od posadke – toda vetra ni. Na koncu se v skladu s svojim verovanjem začnejo bojevati drug proti drugemu in po nekaj žrtvah veter zapiha in zgroženi nad krutostjo in velikodušnostjo Odina odplujejo. Ampak to epizodo bi lahko jemali kot prvi konflikt med novimi, ameriškimi, bogovi in starimi, evropskimi.
Privid v obliki ognjenega bizona.
Med popotovanjem z gospodom Wednesdayjem ne sprašuje dosti, pač pa bolj posluša njegova razmišljanja. Zazdi se mu, da je sredi neke vonje bogov, vendar si zaradi dejstva, da je imela njegova pokojna žena avanturo z njegovim najboljšim prijateljem in sta oba umrla v isti nesreči, ne beli glave in usodo jemlje takšno, kot je.
Po odhodu z ženinega pogreba ga ugrabijo služabniki novih bogov, od katerih se mu prvi prikaže v podobi Davida Bowieja, medtem ko se drugi, bolj krut, prikazuje kot Technical Boy (Tehnični fant) in od njega zahteva podatke o tem, kaj naj bi Wednesday nameraval. Še vedno čustveno omotičen, Shadow ne ve, niti ne sklepa, za kaj gre, zato ga Technical boy obsodi na linč – njegovi sluge ga obesijo na najbližje drevo, toda takoj po njihovem odhodu blisk udari v drevo in zlomi vejo, na kateri se je Shadow že krepko mučil. Po naključju se takoj zatem mimo pripelje Wednesday in pretresenega Shadowa vzame v avto, kjer ga dotolče z besedami: »V ustih tvoje žene so našli tiča tvojega najboljšega prijatelja …«
Ko privlačna žena vstane od mrtvih.
Tako nekako potem zgodba vijuga in se dviguje, iz zgodovinskih vplivov se steguje z ladij, ki so vozile sužnje v ZDA, iz tisočih Ircev, ki so s seboj pripeljali leperchame (njihovi škrati vilinci v podobi velikih pretepačev), do potomcev ljudi iz Severne Afrike, ki služijo Ozirisu. Ne manjkajo tudi prvi ameriški staroselci, ki so v ledeni dobi prečkali Beringov preliv in tam že našli negativno nastrojene ljudi, ena od močnejših epizod pa je tista, kjer se Wednesday in Shadow Moon srečata z morilskim slovanskim bogom smrti – Černobogom – ki se tokrat predstavlja kot upokojeni klavec, ki je goveda ubijal s svojo macolo. Wednesday si ga želi pridobiti na svojo stran, vendar Černobog ponudi igro drame, ki jo mora odigrati Shadow. Če izgubi, lahko Shadowu razčesne glavo, če pa zmaga, se jima pridruži. Shadow izgubi …
Technical Boy.
Shadow Moon vse zelo stoično prenaša in skozi pogovore z gospodom Wednesdayjem in njegovim neizprosnim cinizmom se mu počasi začne svetlikati, kdo njegov gospodar sploh je. Da je bog, ni dvoma, ne ve pa, kateri. Njegovo znanje raste, postaja vedno bolj dorasel mislec in govorec nasproti svojemu gospodarju in se vedno bolj zapleta v nenavadne situacije.
Medtem se sveže izkopana prst na grobu Laure Moon udre in iz njega zleze pokojna žena glavnega junaka. Ob njenem iskanju moža spoznamo njeno zgodbo in ugotovimo, da ga še vedno ljubi. Na poti sreča Mada Sweenya, irskega leperchauma, ki zaradi svojih razlogov tudi išče Wednesdayja in Shadowa.
Bogovi se srečajo na zabavi edine stare boginje Easter (Velika noč), ki se je prilagodila novim bogovom in po kratkem, toda intenzivnem boju brez pretirane spektakularnosti, se tudi konča, ko gospod Sreda razkrije svojo identiteto – je namreč Odin, vrhovni vikinški bog.
tudi Kristus ne manjka
Čeprav je teh osem epizod snemalo pet različnih režiserjev, je stil enak – temačnost, magija in mnogo, mnogo dvosmiselnih in filozofsko nastrojenih besedil, ki so ob odlični igri glavnih akterjev tudi glavni magnet serije.
Ravno zaradi tega načina so Ameriški bogovi postali izjemno gledani (tako kot pri vseh serijah, ki jih predstavljamo na tem mestu) in popularni pri mlajših svobodomiselnih gledalcih, ki se požvižgajo na sodobno Ameriko in liberalni korporativni kapitalizem.
Neil
Tudi Neil Gaiman je Anglež. Že v rani mladosti je veljal za »čudežnega otroka«. Brati se je naučil pri štirih letih, pri sedmih pa je prebiral Gospodarja prstanov in Zgodbe iz Narnjie. Izhaja iz judovske družine, ki je bila privržena scientološki veri, zato so mu starši dopuščali veliko svobode. Pri dvajsetih je že postal urednik za umetnost in literaturo v lokalnem časopisu, zraven pa je začel pisati svoje zgodbe.
Sledilo je redno delo pri ameriški stripovski založbi DC Comics, kjer se je specializiral za pisanje scenarijev. Leta 1989 je začel pisati zgodbe o Sandmanu, t. i. gospodarju sanj, katerega neverjetne dogodivščine je do leta 1996 upodabljalo sedem takrat najboljših risarjev stripov na svetu.
Sandman – glavni junak Gaimanove stripovske serije.
Izšlo je kar 75 fantazijskih zgodb, ki so jih na koncu zbrali v deset izjemnih zvezkov. Glavni junak, Dream, izhaja iz božanske družine Neskončnih, ki s sestrami in brati v bistvu obvladuje naš planet: Death (Smrt; prav prijazna mladenka – darkerica), Doom (Prekletstvo), Destiny (usoda – glavno božanstvo), Desire (Poželenje), Despair (Obup), Destruction (Uničenje) in Delirium (Delirij). Žanr, ki ga je lansiral s Sandmanom, so poimenovali dark fantasy in je dobil množico posnemovalcev. No, mogoče pa bomo enkrat v prihodnosti Sandmana in njegovo družino predstavili v rubriki o – KULT – no, čeprav se nam v uredništvu dozdeva, da to genialno delo pri nas pozna kakšnih trideset ljudi.
Gaimanov knjižni opus se bere kot zbirka najboljšega, kar alternativna literatura sploh pozna, na čelu pa so seveda Ameriški bogovi, ki so tudi inspirirali tale zapis.
In ko je stopil s to knjigo v Hollywood, je postalo jasno, da od tam še dolgo ne bo šel domov v Anglijo. Njegovo delo je tesno povezano z največjimi svetovnimi pisci, s katerimi redno sodeluje, še daljša pa je vrsta igralcev in režiserjev, ki bi želeli nastopiti v ekranizacijah njegovih del.
Pa še to – teh osem nadaljevanj je bilo tako uspešnih, da že pripravljajo drugo sezono, ki pa ne bo utegnila priti prav hitro na spored. Scenarij piše Gaiman, ki je zelo temeljit avtor – in to po navadi traja.
Besedilo: Jernej Omahen
