Zaplet zgodbe, ki se dogaja v osemdesetih letih prejšnjega stoletja, je večplasten. V izmišljenem mestecu Hawkins (ameriška zvezna država Indiana) se začenjajo dogajati nenavadne stvari, katerih vrhunec je izginotje enajstletnega Willa Byersa. Iz bližnje tajne (črne) baze ameriške vlade uide malce starejše dekle z močnimi telekinetičnimi in telepatskimi močmi. Ko izgine še najstnica Barbara, so vsi na nogah in le šerif Jim Hooper nekako ohranja mirno kri.
Stranger Things
Avtorja in režiserja serije, brata Duffer
To je takole – na kratko. To je samo zaplet, dogajanje samo, upodobljeno v 24 epizodah treh sezon, pa je precej bolj komplicirano in presenetljivo. V prvih nekaj epizodah prve sezone, ki so na spored prišle že leta 2016, se nekomu, ki je vajen tovrstne znanstvenofantastično/trilersko/zarotniške ikonografije, zazdi, da gleda še eno ekranizacijo knjige It (Tisto) Stevena Kinga, velikega mojstra groze in krvavih presenečenj, kajti v glavnih vlogah nastopajo otroci. Čez nekaj časa ugotovi, da je notri precej scenarističnih elementov Stevena Spielberga in režijskih preobratov legendarnega režiserja ameriških grozljivk iz (prav tako) osemdesetih, Johna Carpenterja. Toda od izginotja malega Willa dalje se tukaj podobnost s Kingovim Itom tudi konča, začenja pa se delna podobnost s Scottovim Alienom.
Ameriški bratje
Predvsem v zadnjih dveh, morda treh desetletjih so filmsko sceno dodobra zaznamovali bratje cineasti, ki so se podpisali pod vrsto izjemnih filmskih ustvarjanj. V prvi vrsti sta tukaj brata Coen (Joel in Ethan), ki imata na vesti kultne mojstrovine, kot so Fargo, Barton Fink, Veliki Lebowski, Millerjevo križišče, Raising Arizona, Oh Brother Where Art Thou in še množico drugih. Ne moremo mimo bratov/sestra (vmes sta oba namreč spremenila spol) Wachowski ali zdaj The Wachowskis, ki sta se podpisala pod vse tri Matrice, Atlas oblakov, Jupiter Ascending, V for Vendetta in Netflixovo serijo Sense 8, ki smo jo pred nekaj meseci predstavljali v naši reviji.
Zadnja v tej bratski navezi sta enojajčna dvojčka Matt in Ross Duffer, ki sta zaslovela s filmom – postapokaliptično grozljivko – Hidden in se podpisala pod precej epizod zelo uspešne nadaljevanke Wayward Pines. S scenarijem za Stranger Things pa sta pritegnila pozornost mnogih, med drugim tudi Netflixa, ki je z izdatnimi denarnimi vložki poskrbel za uresničitev projekta. Večino epizod sta režirala oba, občasno pa sta najela kakšnega rutiniranega režiserja, saj se je hitro izkazalo, da bo treba pisati zgodbe za drugo in tretjo sezono, česar na začetku nista predvidela.
Pisanje z vzporednimi svetovi v mislih
Dufferja sta osnovo za zgodbo dobila po resničnih dogodkih iz osemdesetih (spet ta osemdeseta!), katere osnova je bilo iskanje mladoletnice, ki je izginila neznano kam. Mediji – še posebej rumeni – so zgodbo napihnili do nivoja, da naj bi bile za njeno izginotje krive skrite pošasti, kar na koncu ob razodetju seveda ni bilo tako. Pod roke jima je prišla tudi knjiga o domnevnih skrivnih vladnih eksperimentih z ljudmi z močnimi psihološkimi močmi in zasnova je bila tukaj.
Mali Will ima hude sanje in nariše prihodnost
Poleg našega sveta obstaja še na milijarde vzporednih svetov, ki se od našega razlikujejo ali po komaj opaznih malenkostih ali pa je svet lahko popolnoma drugačen, naš položaj v njem pa tudi.
Znanstveniki v zastraženi skrivni vladni trdnjavi nekako skušajo prodreti v svet, ki ga imenujejo Upside Down (»Spodaj na glavo«) in v sobah trenirajo otroke s posebnimi sposobnostmi. Zaradi nepazljivosti njenih stražarjev zelo asocialna punca, ki komajda zna govoriti – z imenom 11 (eleven – oz. kasneje El) – pobegne in na ulici jo najdejo trije fantje in jo kot sebi enako skrijejo. Da so stvari povezane, se izkaže kasneje, saj je pogrešani Will Byers njihov prijatelj in ga neutrudno iščejo.
Njegova mama Joyce Byers (Winona Ryder) je zaradi izgube sina popolnoma panična in s svojimi slutnjami in strahovi nadleguje dobrodušnega medvedastega šerifa Jima Hooperja (David Harbour), ki se ji mirno posveča in nova spoznanja ga ne puščajo več ravnodušnega. Kasneje, ko otroci razkrijejo, kdo El sploh je, jo posvoji in vzgaja kot svojo hčer. Uči jo govoriti in se obnašati v družbi, čeprav ji precej stvari ni jasnih. El (kasneje izvemo, da je njeno pravo ime Jane) se zbliža z enim od fantov, Mikom Wheelerjem.
V skrivni trdnjavi pa se izkaže, da prebivalci v Upside Down sploh niso prijateljski. Pravzaprav ne gre za prebivalce, ampak za eno – množični stvor (več bitij, en um), ki hoče priti na naš svet in si ga podrediti. Kot je navada v takšnih zgodbah, so tukaj določeni vladni ljudje, ki pa bi ta stvor radi dobili pod kontrolo in ga uporabili proti Sovjetom, saj je dogajanje postavljeno v središče najbolj intenzivnega obdobja hladne vojne. Izkaže se, da je bitje močnejše od vseh preprek in da je na našem svetu deloma že bilo, saj je ugrabitev malega Willa njeno delo.
Tako – brata Dufer sta karte za glavne vloge in dogajanje modro razdelila in peklenski ples obratov in nenavadnih dogodkov se je lahko začel. Otroški igralci so pod taktirko dvojčkov iz sebe dali zelo odraslo, a še vseeno otroško igro in prav ta njihova »kingovska nedolžnost« je na koncu tisti element, ki premaga zle prišleke. Odzivi publike na prvo epizodo, ki se je na Netflixu pojavila 15. junija 2016, so bili v obliki ovacij. Na zelo vplivni spletni strani Rotten Tomatoes (Gnili paradižniki) so jih gledalci ocenili s 96-odstotno uspešnostjo, kar je bil tisto leto absolutni rekord. Ob zelo veliki gledanosti in teh številkah so se pri Netflixu globoko oddahnili in bratoma ponudili izpeljavo tudi tretje sezone, ki sicer ni bila v sklopu prvotnega koncepta.
Potovanje v meglo in temo
Ker je človeška radovednost brezmejna, vladni posebni agenti, oblečeni v skafandre in z jeklenimi vrvmi pripeti v našem svetu, prečkajo pot med našim in vzporednim svetom. Preden zares odkrijejo, kaj se dogaja na oni strani, njihovi nadrejeni večkrat domov potegnejo le delčke okrvavljenih skafandrov. Živ pojeden od neznanega bitja? Še en ultimativni človeški strah, na katerega igra večina grozljivk in tudi Stranger Things ni izjema. Bitja oz. bitij iz vzporednega sveta še ne ugledamo, kar daje napetosti še dodatno elektriko na bazi strahu. Dufferja jih počasi odkrivata in tukaj pride na površje hommage Ridleyju Scottu in njegovim Alienom, saj so jim bitja kar podobna, pa tudi ugrabljene ljudi v zapredkih uporabljajo kot nekakšne larve za nadaljnjo reprodukcijo.
Bitje iz vzporednega sveta
Ko je še majhen, je takšen…
V ta mračni, megleni svet brez življenja v sklopu reševanja Willa stopita v skafandre oblečena njegova mama Joyce in neustrašni šerif, ki pa se mu vseeno malce tresejo kolena. Spektakularno in presenetljivo najdeta malega Willa v zapredku in ga nekako odtrgata od novega nastajajočega bitja s končnim posegom, ko mu iz ust potegneta dolgo črevasto cev in ga še nezavestnega odneseta domov.
Pošast med snemanjem
Prvi negativec in prvi pozitivec
Da vrag ne počiva, pa se potem v drugem delu še vedno slabotnemu Willu zgodi, da v umivalnik izkašlja malo črno bitjece, ki je v njegovem trebuhu še ostalo od osvoboditve iz zapredka. To bitjece se potem nekako znajde v kanti za smeti pred hišo enega od malih junakov – debeluškatega navdušenca nad tehnologijo Dustina Hendersona, ki bitje vzame domov in ga krmi kot hišnega ljubljenčka. Živalca raste in ko požre domačega mačka, se stvari zapletejo in duh Aliena je spuščen iz steklenice. Tako kot v prvem delu tudi v drugem nenavadna in kruta bitja obvlada edinole El s svojimi psihotičnimi in telepatskimi močmi, saj jim strelno orožje ne more do živega. Mimogrede, v času ko jo na skrivaj vzgaja šerif, počasi spoznavamo, od kod punca sploh je in kaj se ji je zgodilo. Ko uide iz šerifove kolibe, se odpravi iskat mamo in jo najde – že dvanajst let, od njenega rojstva je negibna prikovana pred televizijo. V šoku je zaradi dejstva, da so ji otroka kot zelo majhnega odtujili vladni agenti zaradi posebnih moči, ki jih ima punca. Katarzne ozdravitve ni, vendar El od materine sestre (svoje tete) uspe izvedeti del svoje zgodovine in pravo ime – Jane.
Ko El telepatira, začne krvaveti iz nosu
Punca z vsakim dnem pridobiva nove moči, saj se lahko le takšna pomeri z bitjem/bitji iz vzporednega sveta, ki jih ali uniči ali pa zapre v razpoko, ki se iz spodnjega sveta širi v našega.
V tretje gre rado
er pa sta zaradi velikih uspehov (druga sezona je pri Rotten Tomatoes dosegla kar 94-odstotno uspešnost), so bratoma pri Netflixu naložili še kreacijo in uresničenje tretje sezone z osmimi nadaljevanji. Lahko rečem, da ob sicer še vedno temačnih in grozljivih zapletih ta del vsebuje kar močan element humorja, parodije in ironije.
Vedeti moramo, da je dogajanje zgodbe postavljeno v zgodnja osemdeseta leta (o tem priča tudi množica glasbenih hitov, ki se sučejo sem ter tja kot glasbena podlaga), ko je bilo v ZDA protisovjetsko razpoloženje na vrhuncu in strah pred kakršnokoli rusko invazijo tudi. Zato je začetek tretje sezone v tem stolu – Sovjeti na neki skriti lokaciji s posebnimi žarki »vrtajo« v tla in odpirajo prehod v »Upside Down«, da bi osvobodili zver. Čez nekaj epizod izvemo, da se vse to dogaja pod zemljo mesteca Hawkins! Najbolj nori ameriški strahovi so se uresničili ne le s sovjetsko invazijo, pač pa z obstojem sofisticirane vojaško-tehnološke baze sredi ZDA, kjer hočejo osvoboditi zlo iz vzporednega sveta, da bi uničili sovraga!
Bitje/bitja, ki hočejo priti na Zemljo, so iz vsake sezone tudi bolj sofisticirana. V tretji – zadnji se lahko preselijo v človeka, ki ga ugrabijo in ko je takšnih »obsedenih« oseb dovolj, se skupaj utekočinijo in združijo v ogromno, pajku podobno bitje, ki je skoraj neuničljivo. Tudi kakšen odsekani del pajka deluje samostojno in se kasneje spet pripoji k matičnemu organizmu – Terminator.
Tako se prebijejo k nam
Za komedijantski del poskrbi eden od stranskih junakov, Steve Harrington, starejši učenec in eden od šolskih lepotcev, ki med počitnicami s svojo prijateljico dela kot prodajalec sladoledov in je v tem stilu tudi tako kičasto oblečen.
Prav to je v končnih, tragično-akcijskih zapletih zelo pomembno, ker potem gledanje epizod daje vtis popolne zmešnjave – poskusite si predstavljati – sovjetski vojaki v ZDA, mulci na BMX kolesih, eden od glavnih akterjev v kičasti sladoledarski opravi, gigantski smrtonosni pajek, spektakularne avtomobilske dirke, spreminjanje nekoga od obsedenih nazaj v človeka – oz. kar je v bitju ostalo človeškega in na koncu – jasno; zmaga je naša (končni udarec stvoru spet zada zdaj že zrela Jane), toda za ceno smrti nekaterih ključnih junakov.
Ne glede na reminiscence z osemdesetimi in vrste knjig in filmov tovrstnih žanrov iz zadnjih desetletij, je jasno, da mlajša publika – do 30 let tovrstnih del ne pozna dobro in je takšna eksplozivna mešanica, ki sta jo zvarila brata Duffer, lahko preverjeno uspešna.
Čeprav so prvo sezono začeli z zmernim proračunom, so tako igralcem kot samim ustvarjalcem honorarji iz sezone v sezono strmo rasli. Največ je pokasirala sicer že uveljavljena Winona Ryder, kajti Hollywood jo je imel kar nekaj let na hladnem zaradi tatvin v modnih trgovinah (!), ki je za epizodo v prvi sezoni dobivala po 100.000 dolarjev, v tretji pa trikrat več. Igrala je odlično in verjamem, da si je s tem kupila vstopnico v prvo ligo igralk, kjer je pred desetimi leti že bila. Prav vsi otroški igralci so postali milijonarji, odlično pa sta zaslužila tudi glavna tvorca serije, brata Duffer.
Winona Ryder je še vedno tako privlačna kot nekoč
Ko se v ZDA začnejo pretakati milijoni, se vedno najdejo ljudje, ki jih še pomnožijo. Odlično se prodajajo tudi računalniške igrice Stranger Things, pri založbi Dark Horse Comics pa stripi o novih dogodivščinah izhajajo že četrto leto in ni videti, da bi jih kaj kmalu prenehali izdajati.
Besedilo: Jernej Omahen
