Čeprav sem Jurija Brumca, tj. vinarstvo Meum obiskal že večkrat, ter na široko opisal, kaj in kako počnejo, sem se tudi tokrat z veseljem odzval povabilu na ogled nove kleti in degustacijo novih letnikov vin.
Ker pa je od mojega zadnjega obiska minilo že kar nekaj časa sem se odločil, da se vnovič malo razpišem o zgodbi, ki se piše na Klokočovniku.
OD KARTUZIJANOV DO NOVE KLETI
Zgodbo vinarstva so v teh krajih pričeli že kartuzijanski menihi v 12.stoletju. Njihov red iz Grenobla se je takrat naselil na tem območju in posadil trte modrega pinota in chardonnaya.
In to tradicijo, če se lahko tako izrazim, še danes nadaljuje Jurij Brumec, oz. vinarstvo Meum.
Na Klokočovniku, ki se nahaja na več kot 400 metrih nad morjem, je Jurij pričel svojo lastno pot leta 2016. Drugače je profesionalno v vinarskem poslu že od leta 2003. Klokočovnik je idilična vasica nad Ločami pri Slovenskih Konjicah.
V prelepem ambientu je njihov najbolj oddaljen vinograd zgolj kakšnih 200 metrov od domačije, oz. kleti. Ostali vinogradi so strnjeni praktično v enem kosu, vsi pa so na lapornatih tleh.
Njihove trte dobesedno gledajo hrvaško Sljeme na jugu, na vzhodu Ptujsko goro in ptujski grad, na zahodu Kamniško-Savinjske Alpe z Grintovcem in na severu Pohorje, Ritoznoj, Areh, Belvi.
Kljub lepim razgledom, ki so ga deležne trte in prednikom, kateri so že pred nekaj stoletji določili najboljše lege, pa delo v vinogradih zaradi tega niti slučajno ni nič lažje. Če poudarim, da je kar nekaj trt zasajenih na strmini, ki dosega 45% naklon, postane vinogradništvo sila zahtevno opravilo.
Obdelujejo 6 hektarjev vinogradov, zasajenih imajo 70 odstotkov rdečih sort in 30 odstotkov belih.
Ta sortni sestav glede na barvo grozdja ni neznačilen zgolj za Štajersko Slovenijo, ampak kar za celotno vinorodno Slovenijo. Tako visok delež zavzemajo rdeče sorte na račun modrega pinota, ki je prva ljubezen Brumca.
Poleg modrega pinota pridelujejo še chardonnay, syrah, sauvignon, sivi pinot in modro frankinjo.
Njihova vina najdemo v dveh linijah, klasični in zorjeni po imenu Prestige, ki zavzema 75 odstotni delež. V sveži liniji zorijo chardonnay, modri pinot, sauvignon in rose v inoks cisternah.
V liniji Prestige pa chardonnay, modri pinot, modro frankinjo in nekaj sivega pinota v lesenih sodih. Pridelujejo tudi penino po klasični metodi z nekaj letnim zorenjem na kvasovkah iz modrega pinota na belo, oz Blanc de Noir.
Jurija sem v njegovi kleti obiskal ravno v času, ko so vinarji v Sloveniji trepetali pred pozebami.
Na srečo so sami zelo dobro zavarovani pred to nadlogo, so na varni strani, če se lahko tako izrazim, saj imajo svoje vinograde locirane na nadmorski višini med 380 – 450 metrov.
Že omenjeni kartuzijani so nekaj stoletij nazaj vedeli, kam posaditi vinsko trto, čeprav niso imeli radarjev ali satelitov, ampak so naravo okoli sebe toliko bolj opazovali in z njo živeli v sožitju.
In ravno na legah, ki so jih imeli kartuzijani, kar je razvidno iz knjige Konjiške dekanije, so posajene tudi trte vinarstva Meum.
Že ob pozebah v letu 2016 in 2017 so jo odnesli praktično brez praske. Mikrolokacije, izbrane za zasaditev vinske trte, ob milih zimah, kateri smo bili tudi letos priča, ko prične vegetacija mnogo prej delovati, imajo še toliko večjo težo.
Letos se je pričelo z vegetacijo praktično tri tedne pred neko do zdaj normalno letino, kar je dobesedno noro.
Ob globalnem segrevanju in vse bolj milih zimah pa lahko takšne pojave v naslednjih letih pričakujemo vedno bolj pogosto.
Zime so vedno bolj mile, brez snega, zato si zemlja enostavno nima časa odpočiti ter dovolj ohladiti in tako ob prvih toplejših dnevih in padavinah vegetacija dobesedno ponori.
Vseeno pa naj nadaljujem optimistično in se dotaknem tistega, zaradi česar sem tokrat sploh obiskal Klokočovnik.
Ker so v zadnjih letih svoje vinograde širili in povečevali, se je pojavila prostorska stiska v sami kleti, saj so imeli svoja vina na dveh različnih lokacijah. Zato je tlela želja po dograditvi obstoječe kleti, ki so jo izpolnili v lanskem letu.
Dograditev so v celoti financirali sami, brez sofinanciranja prek evropskih razpisov. Tako sedaj zorijo svoja vina na enem mestu, kar vsekakor olajša samo logistiko. Pridobili so tudi prostor za degustacije, ki pa ga v naslednji fazi želijo razširiti še na zunanjo teraso.
Že sedaj pa lahko povabim vse ljubitelje najžlahtnejše pijače na svetu, da obiščete te prelepe kraje, vinarstvo Meum in okusite njihova vina.
DVOJEC S KLOKOČOVNIKA
Izmed vseh degustiranih tekočin, ki mi jih je Jurij ponudil, sem za podrobnejši opis izbral dve vini. Kot prvi je v kozarec pritekel chardonnay 2022 iz klasične linije. Iz več razlogov.
Ker se pri vseh vinarjih največkrat izpostavlja njihove najvišje linije in zato, ker mi je tisti trenutek klasičen chardonnay bolj sedel, kot tisti iz linije Prestige. Bolj mi je prijalo živahno, neposredno vino, kot pa malce težje, kjer se je čutilo kar nekaj lesa.
Skratka, ves čas so na udaru zgolj najbolj prestižna vina, zgolj drobtinice pa so namenjene nižje pozicioniranim steklenicam. Poleg tega sem pa npr. o chardonnayu Prestige 2016 pisal že dvakrat.
Povsem me je prevzel ob mojem prvem obisku posestva Meum, ko sem ga okusil, ko je še zorel v sodu in mu napovedal bleščečo prihodnost.
To se je nato res zgodilo, saj je postal šampion med belimi suhimi nearomatičnimi sortami na ocenjevanju v Gornji Radgoni. Torej, chardonnay 2022 je eno leto zorel na finih drožeh v inoks cisternah.
Je bistre, svetlejše rumene barve z zelenkastimi odtenki. Vonjamo tropsko sadje, jabolka, maslo, zelišča… V ustih suho, z višjimi kislinami, s kompaktno, čvrsto teksturo.
Navduši preplet sadnosti, mineralnosti, sočnosti.
To je to! Jurij, to je to! Brez kompliciranja, brez matranja v lesu. Vse note so jasne, čiste. Vino je sočno, pitno, poželjivo. Tekstura je fina, ravno prav maslena. Vse je na svojem mestu.
Stil, ki bi ga umestil nekje med Burgundijo in Chablijem. Preprosto lepo vino. Vino, ki ne teži, ampak samo teče, saj je kozarec v hipu prazen. Ta chardonnay pa bo zmogel tudi poroko z zelo širokim spektrom jedi, od rib, perutnine, testenin in rižot… vse bo čudovito zalil.
Kot sem že omenil, je kozarec tega vina zelo hitro prazen, zato si ga grem ta trenutek še enkrat natočiti. Palec gor.
Modra frankinja Prestige 2021 pa povsem za konec. Grozdje so na trtah krotili tako, da ga je bilo zgolj za kilogram po trsu, po treh tednih maceracije je nato zorelo leto in pol v 600 litrskih rabljenih lesenih sodih.
Leta 2016 je skupina nemških znanstvenikov po analizi DNK prišla do zaključka, da izvira poreklo modre frankinje iz Slovenije, natančneje iz vinorodnega območja v okolici Slovenskih Konjic, še natančneje iz vasi Sojek, ki se nahaja med Žičko kartuzijo in Črešnjicami pri Frankolovem.
Ker je praktično nemogoče locirati eno točko ter reči, od točno tu izvira neka vinska sorta, so si Nemci dovolili malce odstopanja in za rojstni kraj modre frankinje določili radij desetih kilometrov od vasi Sojek.
In v tem radiu se nahajajo tudi trte modre frankinje vinarstva Meum, ki so oddaljene kakšnih osem kilometrov od že omenjene vasi Sojek.
Že res, da se s to sorto najbolj intenzivno dela na Dolenjskem, da so jo dolenjski vinarji vzeli za svojo in naredili največ za njeno promocijo.
Vendar sedaj Jurij Brumec vrača udarec iz samega žarišča, rojstva sorte, ki je znana tudi po tem, da vsebuje največjo vsebnost resveratrola, antioksidanta, ki znižuje splošno stopnjo holesterola v krvi, zmanjšuje tveganje za nastanek bolezni srca in ožilja, ščiti naše celice pred uničujočimi prostimi radikali, prispeva k zmanjšanju za razvoj sladkorne bolezni, našim celicam pa daje energijo, preprečuje rakava obolenja….
Ob vsem naštetem sem si z veseljem natočil kozarec frankinje vinarstva Meum.
Srednje intenzivne barve rubina s svetlejšim robom in prečudovitimi sadnimi vonji v nosu, prevladujeta češnja in drobno gozdno jagodičevje, čez čas se pridružijo še note zorenja v lesu in malce dimnih zaznav.
Dobesedno perfektno. Vino tudi v ustih ne pojenja in lepo nadaljuje zgodbo.
Tudi brbončice doživijo preplet sadja in zorenja v lesu. Suho, srednjega telesa, višjih kislin, ravno prav tanično, ravno prav pikantno in predvsem tehnično brezhibno, dobesedno perfektno pridelano.
Že sedaj mehko, zaokroženo, popolnoma pripravljeno za uživanje. Za v učbenike, saj bi sorto prepoznal iz brazilskega pragozda. Vse je na svojem mestu, vse štima, vse note in zaznave so nekako pričakovane, na svojem mestu, nič ne moti, ne skače iz kozarca, lahko se zgolj prepustimo brezmejnim užitkom.
Za moj okus vsekakor ena najboljših slovenskih modrih frankinj, saj mi ponuja vse tisto, kar sam pričakujem od te sorte.
Tako je lepa, kot bi jo narisal.
Gre za prelepo damo, ki osvoji na mah, nato pa zaljubljenost traja, in traja, in traja… Prepričan sem, da smo dobili novega, zelo močnega igralca, ki bo na trgu dodobra premešal karte, ko bo govora o modri frankinji. Oba palca visoko v zrak!
Vina Meum lahko kupite na samem posestvu, Klokočovnik 16, Loče in v prodajalnah Drinx. Za degustacije pa pokličite Jurija na 041–563–267.
