Naslov: Kidričeva 7, Nova Gorica
Splet: www.perla-novagorica.com
Telefon: 05 336 31 49
Odprto: vsak dan od 12. do 15. ure, in od 19. do 23., ob sredah samo opoldne, zvečer zaprto, ob petkih enako, samo zvečer do 24. ure, sobota od 12. do 15 in od 18. do 24-
Podjetje HIT iz Nove Gorice je bilo že v začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja neke vrste svetilnik glede hudo donosnega turizma, ki sliši na ime igralništvo.
Sosedje Italijani, ki so z igrami na srečo »zasvojeni«, tega v svoji domovini ne smejo igrati, pri nas pa lahko. Zato je zaradi tega Nova Gorica ekonomsko zrasla čez vse okvire in ekonomija je šla v nebo.
Ob vseh igralnicah pa so razvajeni italijanski gosti potrebovali tudi dobro hrano in v dobrih kuhinjah, ki jih je HIT zgradil ob igralnicah in hotelih, so se začele dogajati do takrat še ne videne in okušene jedi.
Hitovi kuharji so bili že od vsega začetka odlična »valilnica« dobrih kadrov, ki so potem odhajali v druge restavracije in dvigovali so raven kulinarike. Podobno je bilo s sommelieri, kajti prve ekipe teh vinskih poznavalcev so se izšolale v Italiji in ta znanja potem prenesli v Slovenijo.
Mediterraneo sicer ni glavna restavracija v hotelu Perla, je pa brez dvoma najbolj frekventna.
Trenutno kuhinjo vodi izvrstni Matjaž Šinigoj, ki je domačin in odlično pozna lokalne jedi in prave sestavine.
Sveži surovi kvarnerski škamp na burrati in baziličnim oljem, ocvrt gamberov repek s curryevo majonezo in jabolkom, zapečen gomolj zelene z omako tonnato, zapečena skuta s hruškovo mustardo in rdeča pesa z lešnikovo kremo.
Prav vsi pozdravi iz kuhinje so bili slastni in precizno narejeni, tako da smo brbončice že takoj na začetku razmigali in pripravili na nove podvige.
Naslednja jed je bila iz vode – postrvji file, kuhan v slanem maslu ob kremi iz topinamburja in fermentirane vode inčunov.
Riba je bila prefinjeno in precizno toplotno obdelana, tako da se je topinambur lepo polegel nanjo.
Fermentirana voda inčunov pa se je dobro sestavila s postrvjimi ikrami in prahom vijoličnega korenja. Odličen začetek!
Naslednja jed je bila globoko lokalna pod imenom »Ooo ti moja Goričanka!«
V osnovi je bila to ječmenova rižota (ričota) z jurčki in bučno peno. Tako ječmen kot jurčki so zapeljivo hrustali, bučna pena pa je dodala odlično vezno tkivo.
Seveda so naše gostilne v bližini Italije vrhunske pri izdelavi domačih testenin, saj so venomer pod skrbnimi očmi italijanskih gostov.
Hišne raviole so naredili na dva načina: prve so napolnili s polento, druge pa s sladkim krompirjem. Vse skupaj so prelili s preveč reducirano jelenovo omako, dodali fond sira tallegio in tatarski jelena z dolgim poprom. Jed je bila lepo zamišljena, vendar presuha in polnitve niso bile izrazite.
Kot glavna jed so se predstavila dimljena in zorjena goveja rebra s telečjim fondom ob rdečem zelju in pastinaku z arašidovim maslom.
Spet si je Šinigoj zamislil dobro jed, ki pa je padla v izvedbi. Rdeče zelje je bilo preveč »zbito« skupaj in temu primerno presuho, pa tudi pastinakov pire je bolehal za isto boleznijo, saj mu tudi arašidovo maslo ni pomagalo.
Chef nas je presenetil s predsladico – z domačim sladkim kruhom z vaniljo v časopisnem papirju, ki je bil njegov sladki spomin iz otroštva.
Preprosto, toda zelo slastno!
Sama glavna sladica pa je bila več kot izvrstna, tako na pogled kot na okus. Lešnikova pena, kandiran kostanj s hruškovim gelom in karamelizirano kavo in polnozrnatim drobljencem s hruškovim sorbetom. Čeprav je tole videti kot en konglomerat okusov, je v ustih zaživelo novo življenje pred kulminacijo okusov.
Besedilo in fotografije: Tomaž Sršen