Naslov: Radnička cesta 37b, Zagreb, Hrvaška
Splet: www.tekka.hr
Telefon: +385 1 6389 398
Odprto: vsak dan od 11. do 24. ure in od 18. do 22. ure; ob nedeljah zaprto
Kot vsaka prestolnica ima tudi Zagreb japonske restavracije, od katerih naj bi bila Tekka najboljša.
Pred nekaj meseci smo totalno petico prilepili njihovi rovinjski franšizi in dejansko smo skoraj trepetali, kako odlična mora biti prva, zagrebška centrala. In seveda smo se jadrno odpravili čez Obrežje.
Odprta kuhinja
Tekka domuje v zelo sodobni poslovni soseski in skoraj nujno se je treba naročiti vnaprej.
Prostor je dokaj majhen, tako nas je že v samem začetku zelo zmotil dim iz kuhinje, kjer jim očitno prezračevanje in nape sploh ne delajo. Ko smo to omenili prijaznemu natakarju, je rekel, da vrat ne bi odpiral, ker potem ljudi ob njih zebe.
Jedilni list je obilen, vendar se ne osredotoča zgolj na japonsko hrano, kajti »jedi iz woka« so kitajske.
Ker osebje niti ne obvlada kulinarike, ki jo strežejo, smo po naših spominih naročali tisto, kar poznamo.
Okrepljena miso juha – misodhiru
Začeli smo z juhami.
V glavni vlogi so bile tipične japonske miso juhe, ki imajo pri njih podoben status kot pri nas goveje juhe. Pri bistri juhi z azijskimi gobami in udon rezanci pa se je zapletlo.
Juha je bila brez kakršnega koli okusa in brez udon rezancev, zato smo jo zavrnili; računali pa so jo vseeno.
Misoshiru – juha iz miso paste pa je bila vzorna, vendar to ni bila prava miso juha, ker je bila pregosta.
Tempura
Za vmesno jed smo si omislili nam ljubo tempuro – tam ji rečejo tenpura moriawase (po listanju po spletu je očitno prav pisanje te besede z m in n).
Ta verzija ima 12 kosov in je mešanica japonskega cvrtja zelenjave, rib in škampov, ki jih je tako ali tako vedno premalo. Kar se rib tiče, so bili kosi preveliki in temu primerno brez okusa, zelenjava in dobri stari škampi na ta način pa so bili v redu. Vseeno je na koncu ostalo v želodcih malce preveč olja.
Suši, sašimi in mako
Kot se na koncu japonskih obedov spodobi, so nas zasuli s sušiji, sašimiji in makiji, ki smo jih hlastno pomakali v šalčke s sezamovo omako.
Kar se mene tiče, so bile to najboljše jedi dneva. Veliko od teh pa je bilo od Američanov prevzetih verzij teh jedi z imeni California in Hawai.
Sladice so bile več kot korektne – sladoled iz zelenega čaja je bil slasten, zmagovalka pri teh jedeh pa je bila verzija francoske creme brulee – tokrat z ingverjem.
Čokoladni ganache
Stik z Evropo pa je na koncu naredil čokoladni ganache.
Zagrebška Tekka nas je razočarala in če hočete res uživati v dobrih japonskih jedeh, pojdite raje v Rovinj.
Besedilo in fotografije: Tomaž Sršen
