Dolce Vita na gorskem golfu pod mogočnimi Dolomiti

Italija ponuja številna doživetja, saj najdete golfska igrišča v vseh pokrajinah. V poletnem času so bolj obiskana tista na severu, kjer so klimatske razmere bolj prijazne kot na jugu škornja, ki največ golfskih gostov privabi v zimski sezoni. Pod mogočnimi Dolomiti v bližini Bolzana je nekaj zanimivih igrišč, ki so vredni obiska.

Gorski zrak s pogledom na hribe, ki so pozimi odlično izhodišče za smučarske počitnice, poleti pa gorniške ture in gorsko kolesarjenje v majhni vasici Vols am Schlern, mi je napolnil pljuča, ko sem se po peturni vožnji skozi avstrijsko Koroško, mimo Lienza, Brunica in Brixna pripeljal do hotela. Časa za počitek ni bilo veliko, saj sem že popoldne odigral prvih devet lukenj.

Golfski izziv – Blue Monster

Moderno zasnovano igrišče Eppan, ki leži vsega nekaj kilometrov zahodno od Bolzana, ima sicer samo devet lukenj in zelo prostorno golfsko akademijo, a je vredno obiska, saj boste hitro dobili odgovor o svojem golfskem znanju. V arhitekturno moderno zasnovani klubski hiši, kjer je na voljo tudi nekaj sob za goste, moderni fitnes in druge dvorane za zimski trening, je tudi restavracija The Grill house, ki je, kot že ime pove, poznana predvsem po odličnih biftekih. Igrišče je last družine, ki je največji pridelovalec jabolk v državi, zato se njegov lastnik na golfsko igro pripelje kar s helikopterjem, ki ga parkira ob zelenici za kratke udarce. Igrišče je narisal priznani nemški golfski arhitekt Thomas C. Himmel, ki se lahko pohvali z zanimivimi projekti v različnih evropskih državah. Njegovo najbolj znano igrišče je Son Gual na Majorki, ki sem ga v naši reviji predstavil lani. Himmlov značilen dizjan je dobro viden tudi v Eppanu, saj ima igrišče veliko vodnih ovir in zelo prostorne zelenice, na katerih so zaključni udarci lahko dolgi tudi več kot trideset metrov in so mu zato nadeli ime Modra pošast (Blue Monster). Ima kar sedem različnih udarjališč s parom 35, zato ga lahko igrate glede na svoje znanje, počutje in smer vetra vsakič drugače. Ima samo en dolg par pet, dva težka para tri in šest parov štiri, ki zaradi vodnih ovir zahtevajo premišljeno igranje in izbiro palice. Zaradi odlične urejenosti sem ga odigral z veseljem in na hitrih zelenicah zelo užival. Povsem ravno igrišče je skrito med nasadi velikih sadovnjakov in brez navigacije ga boste težko našli. Cena igranja za 9 lukenj je 50 evrov, če odigrate dva kroga, boste za 18 lukenj odšteli 90 evrov. Več informacij na www.golfandcountry.it

Moderno zasnovano igrišče Eppan

Igrišče Eppan

Popoldanski sprehod – Lana

Samo nekaj kilometrov naprej v smeri Merana (tu je pozimi eden izmed najboljših vinskih sejmov v Evropi) in še zmeraj sredi velikih plantaž jabolk leži vasica Lana, ob kateri so lokalni podjetniki zgradili igrišče z devetimi luknjami sredi sadovnjakov in vinogradov. Majhna, a udobna klubska hiša ob robu vasi, je namenjena predvsem članom, ki po službi radi pridejo na klepet med igro. Zato je bil tudi tempo mojega igranja precej počasen, saj so bili spredaj sami starejši pari. Kratke, ravne in precej ozke luknje me niso navdušile, saj ni veliko prostora za zgrešene udarce. Za ceno 45 evrov lahko igrate na lepo urejenem igrišču, ki vam ob lepem vremenu ponuja odličen razgled na gorsko verigo z ledenikom Val Senales, ki ločuje Italijo in Švico. Več na www.golfclublana.it

Popoldanski sprehod – Lana

Za hribolazce – St. Vigil-Seis

Po dveh ravninskih igriščih pa sem zadnji dan mojega potovanja odigral še najbolj gorski golf v zadnjih letih, saj leži igrišče St.Vigil-Seis tik pod gorami, ob katerih teče tudi znamenita smučarska proga Sella Ronda, ki povezuje najbolj znana smučarska središča v Dolomitih. Igrišči v Mokricah ali na Otočcu sta v primerjavi z njim samo malo težji sprehod, saj v St. Vigilu grizete kolena, kot da bi šli na Šmarno goro. Višinske razlike na posameznih luknjah so tako velike, da žogica leti neskončno daleč, kadar igrate po hribu navzdol ali pa jo morate udariti zelo visoko, da pristane na zelenci, kadar igrate po hribu navzgor. Če k temu prištejete še ozke fairwayje in številne potoke, ki se zlivajo v dolino, je treba biti med igro zelo natančen in potrpežljiv, saj je ob prvem igranju igrišče pretežko, ker ne poznate njegovih zakonitosti. Kljub nekaterim luknjam, ki so na meji regularnosti, se vam bo vtisnilo v spomin, saj je vsak udarec izziv zase. Najbolj slikovit je drugi del igrišča, ko kot kak gams plezate po strmih fairwayjih ali pa udarjate daleč v globino, kjer sicer prostorne zelenice niso večje od poštne znamke. Še posebej na petnajsti luknji ima človek občutek, da udarja s terase nebotičnika na parkirišče na ulici. Na 190 metrov dolgem paru 3 je bilo dovolj, da sem udaril železo osem in žogica je v velikem loku z vrha hriba odletela proti zelenici. To pa zaradi devetdesetih metrov višinske razlike, ko na udarjališču pred seboj vidite vso dolino in številne kmetije, prav impozantno. Do konca igranja in vrnitve do klubske hiše, ki domuje v hotelu Sonne, vas čaka še malo sprehoda po hribu gor in dol, nato pa zaslužena pijača v lično urejenem baru R 19. Igranje vas bo stalo 85 evrov, spomladi in jeseni pa se vam ga splača odigrati tudi po pol tretji popoldne (poleti ob pol četrti), ker vas bo popoldanski start sunset green-fee) stal le 60 evrov. Več informacij na www.stvigilseis.it

St. vigil-seis

Romantik Hotel Turm

Zanimiv in stilsko zelo raznolik hotel je vreden obiska, saj je vsaka soba drugačna. Njegov lastnik je Stephan Pramstrahler, energični možak šestih križev in zelo odprte glave, odličen kuhar in zbiralec umetnin ter nekdanji zmajar, ki je v svojih mladih letih postavil dolžinski rekord letenja preko Alp. Razkošne hotelske sobe je z unikatnimi železnimi dodatki opremil sam, fitnes in plezalno steno pa vkomponiral v skalo sredi vasi, na kateri stoji hotel. Za hobi je pred desetimi leti kupil še mali vinograd, kjer ob pomoči enologa prideluje svoje vino in je nad staro vinsko kletjo futuristično opremil dve razkošni suiti, ki ju gostje lahko najamejo skupaj z osebnim strežnikom. V hotelu so stene polne slik, ki jih je z leti Stephan načrtno zbiral in jih gostom rad pokaže in razloži na vodeni turi. Kuharji v njegovi restavraciji s slastnimi krožniki, katerih recepte je sestavil sam, razvajajo goste, ki iščejo brezskrben oddih pod mogočnimi Dolomitskimi vršaci. Nič čudnega, da so kljub zasoljenim cenam sobe polne skozi vse poletje.